Kako pokopati mamo, ki je še živa

Ko ženska, ujeta med zahtevami materinstva in senco lastne preteklosti, poišče psihoterapevtsko pomoč, upa, da bo našla nov način za pristnejši odnos s skoraj najstniško hčerjo. Toda proces, ki naj bi bil usmerjen v prihodnost, jo neizprosno potegne nazaj – v otroštvo, zaznamovano z napetostjo, alkoholizmom in neizrečenimi bolečinami. To v svojem romanu opisuje avtorica Nadja Ebner (1987), filozofinja in sociologinja kulture, raziskovalka notranjih in zunanjih svetov, ki v pisanju išče odgovore na vprašanja, ki jih zastavlja življenje – zlasti skozi prizmo materinstva in medosebnih odnosov.