Bobnar legendarne skupine Laibach Bojan Krhlanko ni le glasbenik. Je tudi raziskovalec neznanega, predvsem zadnja leta aktiven na področju neznanih letečih predmetov. Njegova osebna izkušnja bližnjega srečanja z nepojasnjenim pojavom ga je potisnila na pot, kjer umetnost vidi tudi kot most med vidnim in nevidnim, znanim in neznanim. Po Sloveniji organizira edinstvene »UFO Art Night« dogodke, na katerih se briše meja med performansom, pričevanji in kolektivnim raziskovanjem neznanega. Tja ljudje ne pridejo le poslušat in gledat – pridejo delit. In včasih povedo stvari, ki jih še nikoli niso izrekli na glas. Z njim se je pogovarjal naš novinar Aleksej Metelko.
Bojan, ali lahko opišeš svojo osebno izkušnjo bližnjega srečanja? Kaj se je zgodilo in kako si to doživel?
Ko smo končali naš prvi UFO Art Night, sem se odpravil domov. Kot organizator sem bil pošteno izmučen, a hkrati zadovoljen, da mi je uspelo izpeljati ta dogodek. Stopil sem na balkon v upanju, da dobim znamenje. In prav to se je zgodilo! Po kratki meditaciji sem se zahvalil vesolju oziroma nečemu tam zgoraj za uspešno izvedbo. Ko pa sem odprl oči, sem v istem trenutku opazil svetlečo sfero, kot majhno lučko, ki je švignila v krogu okoli najsvetlejše zvezde, ravno v višini mojih oči. Dogodek se mi je močno vtisnil v spomin, saj je deloval izjemno naravno – kot da bi z mislimi pošiljal signale v vesolje, nekdo pa jih je zaznal in mi vrnil odgovor. Svojo izkušnjo povezujem z izkušnjami udeležencev programa CE5 (Bližnja srečanja pete vrste), ki ga vodi dr. Steven Greer.
»Ko sem odprl oči, sem opazil svetlečo sfero, kot majhno lučko, ki je švignila v krogu okoli najsvetlejše zvezde, ravno v višini mojih oči.«
Kako je ta izkušnja vplivala nate kot človeka in kako kot umetnika? Se je tvoj pogled na resničnost spremenil?
Nič konkretnega se ni spremenilo. Le to, da zdaj še bolj jasno vem, da sem na pravi poti, kar sem v sebi že prej čutil. Verjamem, da je pravo tisto, kar prihaja iz srca, tako v glasbi kot tudi v življenju nasploh.
Kaj po tvojem mnenju misliš, da si videl?
Zelo nerad ugibam. Všeč mi je ideja, da so sfere, ki jih ljudje pogosto videvajo, tavajoče duše.
Veliko ljudi podobne izkušnje zadrži zase. Zakaj si se ti odločil, da o tem spregovoriš javno?
Vsekakor nimam nobenih zadržkov. Navsezadnje gre za precej razširjen pojav. Ljudje doživljajo stvari, ki jih ne znajo pojasniti. Ko se ustvari pravo okolje, se o tem tudi radi odkrito razgovorijo.
So UFO Art Nighti, ki jih prirejaš, del tvojega truda za ozaveščanje ljudi o tej tematiki?
V prvi vrsti gre za raziskovanje umetniških praks. Zanimajo me še neslišani zvoki in nevidene vizualne podobe. S projektom UFO Art Night sem uspel povezati več področij, ki me zanimajo, v enotno celoto. Gre za formo umetniškega dokumentarca, kjer sta v središču govorca (moderator in ufolog), dogodek pa je podprt z vizualizacijami (trije projektorji), razstavo slik in glasbo, ki v veliki meri temelji na improvizaciji. Sam se postavljam v vlogo vizualnega umetnika in glasbenika, ki sproti soustvarja ozračje. Projekt je modularen. V ospredju je lahko plesalka, govorec ali pa se pridruži dodatni glasbenik. Poleg umetniškega vidika ima tudi element socialnega eksperimenta, saj nikoli ne vemo, kako se bodo ljudje odzvali. Hkrati gre za ozaveščanje o tematiki in razbijanje stigme, povezane z ufologijo. Opažam pa, da dogodek posebej pritegne mlajše generacije. Morda zato, ker so bolj odprte, si dovolijo sanjati in niso tako ujete v ustaljene načine razmišljanja.
Kako je sploh nastal UFO Art Night?
Od nekdaj sem bil raziskovalec in ustvarjalec, ta tematika pa me zanima že od malih nog. Ker je svet ufologije na našem področju še vedno precej stigmatiziran, sem se odločil, da dregnem v kačje gnezdo. Hitro sem ugotovil, da je težko najti človeka, ki bi bil pripravljen na UFO Art Night dogodkih prevzeti vlogo govorca. Aktivno sem iskal ljudi tudi prek spleta in opravil številne telefonske klice, da sem vzpostavil prave stike za sodelovanje. Na prvem dogodku smo gostili Krešimirja Mišaka, kasneje pa sta se pridružila še Matej Gobec in Mark Savnik. Sicer pa je dogodek dramaturško natančno zasnovan. V dveh urah se dotaknemo tem, kot so starodavni vesoljci, posamezni nepojasnjeni primeri, nato pa se po časovnici premikamo do današnjega dogajanja. Dogodek se zaključi v popolni umirjenosti; skozi meditacijo simbolično odpremo kanale vesolju. Kako vse skupaj izgleda, lahko preverite na YouTubu (vpišite »UFO Art Night«).
»Lahko obstaja vse, kar si uspemo zamisliti, pa tudi tisto, česar si ne moremo. Vsekakor pa trdno verjamem, da nismo sami v vesolju.«
Prišlo mi je na uho, da obiskovalci na teh dogodkih nemalokrat delijo tudi svoje osebne izkušnje z NLP-ji …
Kot sem že omenil, je pomembno ustvariti pravo, varno okolje, kjer ljudje vedo, da se jim drugi ne bodo posmehovali. Dogodek je zasnovan tako, da obiskovalci po koncu še ostanejo in se družijo. Če je le mogoče, z nami ostane tudi govorec, ki je na voljo za dodatna vprašanja.
Kako ti osebno gledaš na pojav NLP-jev? Gre po tvojem mnenju za nekaj zunajzemeljskega, meddimenzionalnega … ali kaj drugega?
Sam sem odprt za različne ideje in jih redko izključujem. Navsezadnje tematiko spremljam vsakodnevno in zdi se, da se bodo stvari postopoma razjasnile. Moje izhodišče je, da lahko obstaja vse, kar si uspemo zamisliti, pa tudi tisto, česar si ne moremo. Vsekakor pa trdno verjamem, da nismo sami v vesolju.
Za konec – kaj bi sporočil ljudem, ki so doživeli nekaj podobnega, pa o tem še nikoli niso spregovorili?
Povabil bi jih na naš dogodek, kjer ustvarjamo varen prostor za deljenje izkušenj. V prihodnje nas boste lahko spremljali na naši spletni strani, do takrat pa me lahko najdete na Facebooku in Instagramu (Bojan Krhlanko), kjer obveščam o prihajajočih dogodkih. Želim si razširiti in povezati UFO skupnost v Sloveniji. Kot že omenjeno, je tematika še vedno precej stigmatizirana. Zato je težko najti ustrezen prostor in finančno podporo za izvedbo dogodkov. Vsaka oblika podpore in sodelovanja pa nam omogoča, da projekt razvijamo naprej in ustvarjamo tudi v prihodnje.
Aleksej Metelko
