Vedno več ljudi uporablja konopljo v medicinske in terapevtske namene. Za lajšanje stresa, nespečnosti, raka, bolečin v sklepih, hormonskega neravnovesja, depresije … Okoli konopljinih kapljic, ki vsebujejo kanabidiol CBD in CBG ter THC, kroži še precej nejasnosti in vprašanj, zato smo se obrnili na enega največjih poznavalcev konoplje in tudi pridelovalca kakovostnih konopljinih izdelkov v Sloveniji – kmeta Uroša Šviglja iz Preserij, ki je na podlagi bogatih izkušenj pojasnil, kako delujejo konopljine kapljice, na kaj je treba biti pri njih pozoren in kako jih uporabljamo.
Kako in kdaj ste se začeli ukvarjati s konopljo? Zakaj vas je pritegnila prav ta rastlina?
S konopljo in proizvodnjo zeliščnih izdelkov s CBD in CBG sem se začel ukvarjati pred dvanajstimi leti. Že prej pa sem se petindvajset let posvečal tej rastlini zaradi bolezni moje mame. Imela je zelo težko obliko multiple skleroze. Terapija, ki so ji jo predpisali zdravniki, je imela ogromno stranskih učinkov. Bolezen se je ves čas samo slabšala in potem smo se odločili, da bomo zadevo vzeli v svoje roke.
Okrog leta 2005 se je začelo govoriti o konoplji pri multipli sklerozi, leta 2008 je prišlo na trg še zdravilo proti spastičnosti za multiplo sklerozo. Kot biokemik sem takrat začel zadevo malo globlje raziskovati. Prebral sem vso literaturo, imel sem tudi osebno izkušnjo s konopljo, pa sem se odločil, da naredimo to, kar delajo drugi v Sloveniji. Začeli smo s protokolom, ki je vseboval zelo visoke odmerke THC-ja, po tisoč miligramov na dan, kar je več kot mililiter smole na dan. S postopnim dvigovanjem smo dosegli, da je mama popolnoma normalno funkcionirala. V štirih mesecih se je njeno telo prilagodilo na konopljo, zagoni z multiplo sklerozo pa so se praktično ustavili, ko smo prišli nad tristo miligramov THC-ja na dan.
Če najdemo pravo kombinacijo konoplje, energijskega načina dela na sebi, prehrane in gibanja, lahko človekov sistem postavimo nazaj.
Vprašal sem se: O konoplji vemo, da je nevroprotektivna, da varuje naše živčevje – ampak če se telo tako lepo odziva, je morda tudi nevroplastična in lahko živčevje tudi obnovi! Dogma v medicini je, da ko živčevje enkrat odmre, se ne more več obnoviti. V to nisem hotel verjeti. Tako smo mamino terapijo peljali naprej in se lotili tudi drugih področij. Zelo smo spremenili prehrano. Večinoma je uživala smutije na osnovi sveže zelene konoplje, druge zelenjave, zelišč in malo sadja. Psihološko je sprejela bolezen in sámo sebe, tako da je bila tudi energijsko postavljena. In kar naenkrat je začela boljše govoriti. Lažje je začela požirati, manj je bilo zatikanja hrane, roke so se ji nehale tresti, prijela je pribor in začela spet samostojno jesti. In potem jo je začelo spet ščemeti v nogah. Živčni impulzi so se začeli vračati v okončine.
Ves ta čas sem komuniciral z njeno nevrologinjo; pošiljali smo ji, kaj delamo, in jo prosili, naj to zapiše v zdravniško dokumentacijo, če bomo potrebovali dokaz na sodišču, da je konoplja tista, ki ji rešuje življenje in jo ohranja pri zdravju. Takrat je bil pregon nad konopljo še velik in smo se tako zaščitili. Nevrologinja je na lastno odgovornost zapisala v njeno kartoteko, da konoplja v njenem primeru deluje.
Kaj je kanabinoidni sistem in koliko je različnih kanabinoidov?
Endokanabinoidnemu sistemu medicina ne namenja pozornosti, je pa to krovni sistem, ki skrbi za ravnovesje vseh ostalih procesov v telesu. In če najdemo pravo kombinacijo konoplje, energijskega načina dela na sebi, prehrane in gibanja, lahko človekov sistem postavimo nazaj. S klasičnim medicinskim pristopom ne bomo prišli daleč, ker je vsak človek zgodba zase. Vsak ima drugačne potrebe, tako da je lahko isti kanabinoid za enega koristen, za drugega pa škodljiv. THC, na primer, lahko pri raku ali multipli sklerozi koristi ali pa škodi. Zelo je odvisno od človeka, kakšna je njegova prehrana, kako živi, kako jemlje konopljo …
V medicini želijo ljudi standardizirati, a to pri konoplji ne deluje, ker vsebuje na tisoče učinkovin, ki delujejo sinergično. V njej je identificiranih že okoli sto štirideset kanabinoidov. Vsi ne nastanejo v sami rastlini; nastajajo tudi z razpadanjem že narejenih kanabinoidov zaradi oksidacije in UV-svetlobe ter med mikrobiološko fermentacijo. Cela rastlina v naravi vsebuje kup učinkovin, ki nastanejo zaradi njenega okolja. In tu smo spet v tem, česar medicina in farmakologija sploh ne moreta doseči, ker želijo standardizirati produkt v laboratoriju pod umetnimi lučmi ter brez stika z drugimi rastlinami in življenjem v zemlji.
Na trgu je na voljo samo šest kanabinoidov: THC, CBD in CBG ter njihovi kislinski prekurzorji THCA, CBGA in CBDA. Poleg njih je na trgu kup drugih eksotičnih kanabinoidov, kot sta CBC in CBN, ampak vsi ti kanabinoidi so sintetični. Narejeni so v laboratoriju s kemično obdelavo CBD izolata ali pa popolnoma sintezno. In takšni sintetični kanabinoidi so nevarni za zdravje. Veliko jih najdemo v prehranskih dopolnilih. Najbolj pogosto se v kapljicah dodaja CBN. Ta ni naraven razpadni kanabinoid, temveč je med sintezo narejen iz CBD-ja. Med nenaravno laboratorijsko sintezo nastanejo tudi nevarni izomeri, za katere ne vemo čisto nič, kaj delajo v našem telesu.
Druga stvar, ki prihaja na tržišče, pa so CBD vršički, ki so poškropljeni s sintetičnimi kanabinoidi, da imajo psihoaktiven učinek. Te izdelke sproti prepovedujejo, ampak v laboratoriju obstaja na tisoče možnosti, kako narediti drugačne sintezne kanabinoide, ki jih zakonodaja ne zajame. Zato ves čas na trg prihajajo raznorazni škropljeni vršički, ki jih prodajajo bodisi kot konopljo s THC-jem ali pa kot »legalen high«. Spremembe na trgu se dogajajo tako hitro, da regulacija tega sploh ne more dohajati. Če bi konopljo legalizirali, bi na trg prišel produkt s THC-jem, ki bi bil znotraj regulacije vsaj do neke mere preverjen glede kakovosti.
Kot nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji tudi sami pridelujete konopljo in izdelke iz nje. Kakšne izkušnje imate in kakšne so povratne informacije ljudi, ki jih uporabljajo?
Ko sem se lotil pridelave konoplje, mi je bilo kristalno jasno, da ni stvar v izoliranih kanabinoidih, ampak v celi rastlini. Odločil sem se, da bom na trg ponudil najboljše možne izdelke, narejene izključno iz ekološko, ročno pridelane konoplje, ki bo predelana na varen način. V to zgodbo sem prišel leta 2016, ko je bilo povpraševanje po CBD kapljicah že veliko, ponudba pa majhna. Tako sem lahko razvil kmetijsko dejavnost.
Takrat sem začel tudi delati z ljudmi. Ugotovil sem namreč, da če ljudem samo dam kapljice, se zgodi zelo malo. Veliko ljudi mi je povedalo, da se počutijo boljše, da so manj pod stresom. Mnogi pa so tudi rekli, da jim ni boljše, sploh če so imeli resne težave. Vedel sem, da konoplja ne more delovati, če človek živi nezdravo. Zato sem se odločil, da bom izdelke raje dajal neposredno ljudem. Z vsakim se želim prej pogovoriti, da vidim, kje je težava, in jim na podlagi tega svetujem, kakšno konopljo, koliko, kdaj in kako jo jemati, da bodo v telesu vzpostavili podobno dinamiko, kot jo naravno ustvarja naš endokanabinoidni sistem.
Za kakšne težave se uporabljajo CBD kapljice?
K meni prihaja največ ljudi, pri katerih je vzrok za lažje kronične težave preveč stresa. V primeru stresa so za devetdeset odstotkov ljudi boljša izbira blažje oblike konoplje, ki ne vsebujejo veliko THC-ja; se pravi CBD ali CBG ali kislinski kanabinoidi. Ti lahko povečajo kapaciteto osebe za stres, da posledično bolje spi, ima manj stresnega prenajedanja, raven kortizola se ji zniža, in to se v dveh, treh mesecih že zelo pozna.
Druga težava, zaradi katere prihajajo ljudje k meni, je nespečnost. Nespečnost je največkrat problem nepredelanih čustvenih procesov čez dan. Ampak če zvečer zaužijemo konopljo, ponoči ne sanjamo, in če ne sanjamo, nimamo čustvenega procesiranja, ker skozi sanje predelujemo čustvene zadeve. S konopljo si lahko teden ali dva pomagamo, da lahko odspimo, potem pa moramo sanjati in reševati čustvene težave. Ljudem z nespečnostjo svetujem, da posežejo po blažjih oblikah konoplje – CBD-ju, CBG-ju ali kislinskih kanabinoidih –, da so čez dan manj pod stresom, da poskusijo stvari reševati že sproti čez dan ter da vključijo spalno higieno. Načeloma naj bi THC najbolj pomagal za spanje, vendar ima stranski učinek, da smo lahko, če ga vzamemo preveč, tudi celo noč budni, ko se nam zaradi psihoaktivnosti odpre zavest. Ljudem z nespečnostjo raje priporočam bolj blaga zelišča: pasijonko, baldrijan, hmelj in sivko.
S konopljo zdravijo tudi onkološke bolnike. Kakšne so vaše izkušnje z njimi?
Konoplja je zelo zaslovela kot zdravilo za raka, kar je po mojem mnenju zelo nevaren pogled, ker spet spregledamo vse potrebne korake, preden jo začnemo jemati. Konoplja je res nepogrešljiva in odlična podpora pri onkoloških težavah in v celostnem konceptu lahko pomaga ljudem, da si na naraven način pozdravijo raka.
Onkološkim bolnikom vedno priporočam samooskrbo, ker si pri samooskrbi za vsega nekaj sto evrov pridelamo dovolj velike količine konoplje, ki bi nas sicer stala tudi po več tisoč evrov na mesec. Če posadimo svojo konopljo, za tako terapijo potrebujemo več kilogramov konoplje, česar pa nam spet z novo zakonodajo ne želijo omogočiti. Ta predvideva samo štiri rastline, kar za povprečnega človeka, ki ni vešč vzgoje, pomeni dvesto do petsto gramov konoplje na leto, kar je bistveno premalo za resno terapijo.
Mnogi so si s kombinacijo konvencionalne metode in dodatkov konoplje ter s prehranskimi spremembami rešili terminalno diagnozo.
Ko ljudem priporočim, da si posadijo svojo konopljo, to prinese še dodaten plus – terapijo z rastlino. Ko človek sam sebi dela medicino, to namreč že sproži proces zdravljenja, ker vlaga energijo, vero, da mu bo rastlina pomagala. Verjamem, da se rastlina, narava, če delamo prav, prilagodi človeku. To je težko znanstveno pojasniti, a v praksi že dvanajst let poslušam stotine zgodb ljudi, ki so se odločili, da si bodo na ta način pomagali. Ne morem reči, da so jim pomagali kanabinoidi, ampak celoten proces njihove povezave z rastlino, odločitev, da bodo vzeli zdravje v svoje roke, in motivacija, da so spremenili prehrano, razčistili odnose, šli na bolniški dopust …
Videl sem ogromno zgodb, ko so ljudje s kombinacijo konvencionalne metode in dodatkov konoplje ter s prehranskimi spremembami rešili terminalne diagnoze. Zdravniki so jih z minimalno oskrbo ali s paliativno kemoterapijo poslali domov na paliativo, oni pa so potem živeli še več kot pet let. Nekateri so živi tudi že več kot deset let in živijo brez bolezni oziroma je ta v popolni remisiji.
Kaj pa za težave v sklepih?
Pri sklepih, vnetjih in bolečinah, imamo dva različna pristopa. Močnejše oblike konoplje, ki imajo v spektru petdeset odstotkov ali več THC-ja, pri človeku spremenijo percepcijo bolečine. Še vedno zaznava bolečino, ampak ko je živčen, obupan, ko ne more več zdržati bolečine, ta napetost spusti. Pri hudih bolečinah se lahko konoplja kombinira tudi s kakšnimi močnejšimi zdravili – ampak potem se učinki potencirajo in je treba biti bolj previden. So pa tudi zgodbe ljudi, ki so s pomočjo konoplje popolnoma opustili zdravila za bolečine. Percepcija bolečine je bila dovolj močan vzvod, da so bolečino sprejeli in se naučili z njo živeti.
Drugi način uporabe konoplje pri bolečinah v sklepih pa je zaradi njenega protivnetnega oziroma imunomodulacijskega delovanja. Tudi tu govorimo o CBD-ju, CBG-ju in kislinskih kanabinoidih, ki zmanjšajo vnetne procese v telesu. Pri tem so najmočnejši kislinski kanabinoidi, CBG in CBD pa pomagata zmanjšati stres. CBG umiri simpatetični živčni sistem in tako se telo lažje uravnovesi.
Kako je z ženskimi težavami?
Ko se v perimenopavzi in menopavzi soočajo s hormonskim neravnovesjem, veliko žensk ugotavlja, da je pravzaprav zelo malo izdelkov, ki bi jim pomagali. Na trgu so prehranska dopolnila, ki sicer vsebujejo učinkovine, ampak koncentracije niso dovolj visoke, vprašljivo pa je tudi njihovo poreklo. Po drugi strani pa imamo zlato trojico: plahtico, konopljiko in rman. In v ta zlati tris bi pri ženskah dodal še konopljo.
Konoplja in kanabinoidi imajo za ženske cel kup koristi. V času menstruacije lahko uporabljajo konopljine svečke, lahko se mažejo po spodnjem delu trebuha in dimljah z močnejšim konopljinim mazilom, lahko uživajo konopljine kapljice. Veliko žensk pravi, da jim pomaga THC, da jih ta bolj pomirja za bolečine, mnogim pa pri vnetjih pomagajo lažje oblike konoplje. Sploh če začnejo jemati kanabinoide, kakor hitro se pojavijo znaki predmenstrualnega sindroma, da že takrat v telesu znižajo sistemsko vnetje.
Opazil sem, da lahko moški jemljejo čez cel mesec enake odmerke kanabinoidov, ženske pa se morajo bolj poslušati in imajo načeloma različno občutljivost na kanabinoide skozi mesečni cikel. Vodim tudi delavnice, na katerih skušam ženske ozavestiti, da morajo pri konoplji in tudi drugih zeliščih spoštovati svoj cikel. In da se lahko močno podprejo, če ne jemljejo ves čas enakih odmerkov zelišč, da se jim cikel do neke mere normalizira.
Kaj pa depresija in duševne težave?
V teoriji je konoplja za to zelo primerna, sploh CBD, ki pomirja in bi bil sinergičen v kombinaciji s CBG-jem. V praksi pa pri teh težavah v pogovoru vidim, da gre za zelo različne vzroke. Nekateri živijo zdravo, imajo relativno zdravo črevesje, so sorazmerno v formi, ampak so na točki izgorelosti. Ti ljudje potrebujejo nekaj, kar jih pomirja, in bi bila zanje primerna močnejša konoplja.
Potem pa imamo ljudi, ki postanejo anksiozni ali depresivni zaradi neurejene prehrane in neurejenega spanja. Telesu primanjkujeta dopamin in serotonin in sčasoma se spremeni tudi njihovo vedenje in se ujamejo v tej zanki. Da se spravijo ven iz začaranega kroga, morajo najprej popraviti raven dopamina in serotonina. Torej potrebujejo dopaminski detoks, spremeniti morajo način življenja, da bodo imeli več serotonina. Serotonin lahko dvignemo, ko delamo na črevesju, pri čemer pride v poštev surova konoplja ali CBD v kombinaciji s CBG, ker umirja vnetja v črevesju. In če želimo obnoviti črevesje, kombiniramo CBD z velikim vnosom vlaknin. V tej kombinaciji sem opazil, da začne konoplja čudežno delovati. Kar naenkrat se ljudje začnejo boljše odzivati na kanabinoide in načeloma lahko začnemo zmanjševati odmerke. Največ uspehov imam pri tistih, ki so spremenili način prehrane in vključili tudi tehnike za sproščanje, kot sta joga in gozdna terapija, ali pa telesno aktivnost.
Kaj svetujete tistim, ki se odločijo uporabljati CBD kapljice?
Prvi korak je, da poiščemo kakovosten vir ali pa si konopljo sami posadimo. Večina ponudbe na trgu so izolati, veliko ponudbe na črnem trgu so garažne smole in ekstrakti, ki so narejeni z nevarnimi topili, ki lahko ostanejo v kanabinoidih, in z neprimerno opremo, ki lahko kanabinoide dopolni s hormonskimi motilci. Da imamo vse koristi konoplje, moramo zelo paziti, kje jo dobimo. Najboljše je, da spoznate kmeta, če uporablja CO2 ekstrakcijo ali izključno etanol prehranske kakovosti; ali to nese v nek laboratorij na ekstrakcijo ali pa ponuja izdelke, ki so bolj osnovni. Največji problem so kapljice na trgu, ki so prozorne in brez okusa. Te so najverjetneje narejene z izolati, pri čemer gre za ekstremen zaslužek z malo koristi za naše zdravje. Potem so ekstrakti konoplje, ki so malo obarvani in imajo okus in vsebujejo konopljo.
Ljudje so masovno zavedeni, da višji ko je odstotek v kapljicah, boljše so kapljice. V resnici ni tako. Načeloma močnejše kapljice pomenijo, da jih morajo reducirati v spektru THC, kar pa je zelo drag postopek. Zato večina raje dodaja cenene izolate. Ljudem priporočam, da ostanejo pri kapljicah pod desetimi odstotki. Do deset odstotkov se da narediti popolnoma legalne kapljice, ki ne presežejo dovoljenih mej THC-ja brez rafiniranja in v katerih se ohrani celoten spekter rastline. Kar je nad deset odstotkov, je zelo verjetno, da so za ta izdelek uporabili neko redukcijo, mahinacijo in manipulacijo.
Kako naj bi pravilno uporabljali CBD kapljice?
Vedno se naredi protokol titracije. Po domače to pomeni, da začnemo z zelo majhnimi odmerki in potem počasi, vsakih nekaj dni, povečamo odmerek. Začnemo denimo prvi dan z eno kapljico, drugi dan vzamemo dve, tretji dan tri kapljice in tako počasi dvigamo odmerek in si beležimo naše počutje. Ko opazimo neke spremembe – da se manj odzivamo na stres ali mogoče začnemo malo bolje spati, se na tem odmerku za nekaj časa ustavimo in se opazujemo. Mogoče je tak odmerek za nas že zadosten, saj so se že sprožili procesi, ki nas bodo uravnovesili. Če pa se izkaže, da se ta učinek zmanjša, spet po korakih začnemo dvigovati odmerek. Pri blažjih oblikah konoplje je najbolj pogost stranski učinek, če odmerek dvigamo prehitro, da nam lahko pade krvni tlak. Takrat samo v naslednjih dneh malo zmanjšamo odmerek, da se telo navadi, nakar spet lahko nadaljujemo z višanjem odmerka.
Zgornje meje uživanja, če ne jemljemo zdravil, pri konoplji ni. Če pa jemljemo kakršna koli zdravila, se je dobro posvetovati s strokovnjakom ali zdravniki. Glavne skupine zdravil, ki imajo lahko interakcijo s kanabinoidi, so kortikosteroidi, statini in zdravila za redčenje krvi. Možne so tudi komplikacije pri zdravilih za srčni ritem – tu lahko zdravilo začne slabše delovati. Benzodiazepini in barbiturati pa so narkotiki, kjer se narkotičen učinek zdravil s konopljo še malo poveča.
Andreja Paljevec
