Ogenj, rit in kače niso za igrače (4. del)

Četrta knjiga iz serije knjig z naslovom Ogenj, rit in kače niso za igrače, s podnaslovom Poglejte, moji ljudje prihajajo, prinaša zgodbe, ki so bile povedane v mesecih, ko smo bili zaradi epidemije covida-19 odrezani drug od drugega. Samoizpovedne zgodbe so zaznamovale življenje pripovedovalcev. Tako kot prejšnje tri knjige so tudi v tej zgodbe, o katerih ne govorimo naglas. Razvrščene so v tri poglavja: anekdotične zgodbe, življenjske zgodbe in zgodbe o ljubezni in seksu. V njih najdemo pripovedi o pravih in lažnih zdravnikih, o dogajanjih v šolah, o Jugoslaviji in njenem koncu, čustvenih zlorabah in duševnih boleznih, pa o družinskem nasilju in spolnih zlorabah, revščini, o delu, lenobi, izkoriščanju in goljufiji, seksualnih avanturah, o srečni in nesrečni ljubezni, splavu, higieni, menstruaciji …

Avtorica, zbrala in napisala je nepregledno število resničnih izpovedi, pravi:

»Prve zgodbe, ki sem jim prisluhnila, so govorile o trpljenju, odpovedovanju, žrtvovanju. Ženske so bile odvisne od moških, s katerimi so bile poročene. O užitkih v spolnosti so lahko samo sanjale. Razdajale so se za družino in otroke … Kontracepcija, ki je v sedemdesetih letih postala dosegljiva vsakomur, je pripomogla, da so začele uživati v spolnosti … Zdaj so se tradicionalni odnosi postavili na glavo; to pričajo zgodbe moških, ki sem jih zbrala v tej knjigi.«