Kako naj se odločim pravilno?

Življenje od nas zahteva nenehno odločanje. Po izračunih britanskih strokovnjakov se povprečen človek v življenju odloči kar 773618-krat in pozneje 143262 odločitev obžaluje. Ker je naše današnje življenje le seštevek naših preteklih odločitev, je jasno, kako pomembna je umetnost pravilnega odločanja.

Dr. Kenan Crnkić v knjigi Več od življenja pri odločanju ponuja tri konkretne nasvete. Še prej pa nas vabi, da poskusimo odgovoriti na poseben vprašalnik.

VPRAŠALNIK

1. vprašanje: Nosečnica že ima osem otrok, od katerih so trije gluhi, dva slepa in en duševno zaostal, sama pa je okužena s sifilisom. Ali bi ji svetovali splav?

2. vprašanje: Izbrati je treba novega voditelja svobodnega sveta. Odločilen bo vaš glas. Tu so osnovni podatki o treh glavnih kandidatih.

Kandidat A: Povezan je s skorumpiranimi politiki. Pred pomembnimi odločitvami se posvetuje z astrologi. Imel je dve ljubici. Močno odvisen je od tobaka in na dan zvrne osem do deset martinijev.

Kandidat B: Dvakrat so ga vrgli iz službe, rad spi do poldneva. V študentskih dneh je užival opij, vsak večer izprazni steklenico viskija.

Kandidat C: Je odlikovan vojni heroj. Ne kadi. Redkokdaj pije, le občasno kako pivo. Je vegetarijanec. Nikoli ni prešuštvoval.
Katerega kandidata bi izbrali? Ne berite naprej, dokler se ne odločite!

ODGOVORI

1. vprašanje: Če ste na vprašanje o splavu odgovorili pritrdilno, ste svet prikrajšali za skladatelja Ludwiga van Beethovna!

2. vprašanje: Kandidat A je Franklin Delano Roosevelt, kandidat B je Winston Churchill, kandidat C pa Adolf Hitler.

NIČ NI TAKO, KOT SE ZDI

Vprašalnik nam pomaga ozavestiti vso zapletenost enega najpomembnejših procesov v življenju – odločanja. Zato se moramo na vso moč izogibati prenaglemu sklepanju na temelju tistega, kar vidimo. In še bolj na temelju tistega, kar smo o nekom ali nečem slišali. Vse, kar se na prvi pogled zdi pravilno, je namreč lahko nepopisno napačno. Stvari niso in tudi pozneje ne postanejo take, kot se zdijo v prvem trenutku. Škodo pa je včasih nemogoče popraviti.

NASVETI PRI ODLOČANJU

Ločimo bistveno od nujnega. Uporabimo pravilo desetic, po katerem opredelimo pomembnost vsake odločitve glede na njen vpliv na naslednjih deset minut, deset mesecev in deset let. Kar ne bo pomembno čez pet let, ni vredno petih minut našega časa.

Moramo se izogibati prenaglemu sklepanju na temelju tistega, kar vidimo, in še bolj na temelju tistega, kar smo o nekom ali nečem slišali

Izognimo se paralizi zaradi prepodrobne analize. Proces odločanja pri pomembnih odločitvah naj bi imel tri faze. Najprej zapišimo vse prednosti in slabosti posamične odločitve ter jih ovrednotimo. Nato se posvetujemo z izvedencem, svetovalcem ali osebnim trenerjem. Nato za najmanj 24 ur pozabimo na odločitev, ukvarjajmo se z nečim povsem drugim, »stvar prespimo«. Zdaj prisluhnimo, kaj nam prišepetavajo notranji vzgibi oziroma kaj nam narekuje intuicija. V življenju več izgubimo zaradi neodločnosti kot zaradi pretirane odločnosti, zato naj ima vsako odločanje omejen rok.

Perfekcionizem je največji sovražnik napredka. Če bomo čakali, da bo vse natanko tako, kot mora biti, preden se zganemo, se ne bomo nikoli zganili. Ni treba, da vidimo do vrha stopnišča, pomembno je, da se povzpnemo na prvo stopnico.

D. N.