01/231-93-60 ali 051 307 777
01/231-93-60 ali 051 307 777
Ljudski vremenar mag. Dušan Kaplan z Blok je znan po številnih pravilnih napovedi vremena, ki postaja vse bolj muhasto in nepredvidljivo. Učitelj matematike že dobrih petindvajset let ljubiteljsko proučuje vremensko dogajanje na podlagi ljudskega izročila, ki temelji na opazovanju narave in vremenskih pratikah. Ravna se največ po koledarskih dnevih svetnikov, za katere ljudska modrost pravi, da pokažejo vreme za tedne ali celo mesece naprej. V sodelovanju z občino Bloke izdaja Vremensko pratiko, pripravil jo je tudi za letošnje leto (www.ZVGS.si/vreme.html). Za letošnji januar je pravilno napovedal, da bo hladen in s ponekod obilnim sneženjem. O tem, kakšno vreme nas čaka letos, smo se pogovarjali 21. januarja – na dan svete Neže, »ki kuram rit odveže«, kar pomeni, da kokoši po premoru od božiča spet nesejo jajca. Če na kratko povzamemo: pomlad bo pozna, poletje ekstremno vroče, zlasti julij, jesen lepa in kratka, zima pa zgodnja in huda, že po vseh svetih bo zasnežilo.
Vse skupaj. Moj dedek Matija je bil krasen človek. Ena sama poezija je bila. On in njegova Micka, ki je bila babica, dojilja. Cel kup otrok iz naših koncev se imajo njej zahvaliti, da so ostali živi. Živela sta pri Velikih Laščah. Oče je bil žandar in se je po službeni dolžnosti preselil na Bloke. Tja so ga poslali za poveljnika žandarske postaje. In je vzel s seboj Marjetko, mojo mamo. Bila sta lep par. Imel sem tudi brata in celo goro bratrancev. To so bile lepe velike družine, že v eni hiši je grmelo od vsega: pet jih je bilo na peči, dva na zapečku, trije na klopi, eden v naročju in dva v zibelki. Bilo je težko vse to nahraniti, poskusite danes nahraniti toliko ust. Ta človek je bil čudodelnik, da je lahko premogel preživljati takšno družino. Pa na majhni kmetiji. Vse delo je bilo odvisno od lepega vremena, od tega, ali bo pridelek ali ne. Na Blokah je bila včasih osem mesecev zima, štirje meseci pa so bili topli. Zdaj pa pridelajte vse v štirih mesecih! Malo so drvarili, paša je bila zelo kratka, konec septembra ob Mihaelovem (29. 9.) se je že zaprla. Jurij prikliče zeleno travo šele konec aprila. Ta čas so nakosili dosti sena. Les, ki se ga je posekalo poleti, je bilo treba spraviti. Pozimi so hlode vlekli na sankah, tako imenovanih samotežnicah, in tako pridobili kakšen dinar. Tako je bilo pri hiši malo lesa in živina. Krava je bila pri hiši zato, da so otroci imeli mleko. Mama je naredila kakšno maslo in sirček. Krompirja je bilo ogromno. Zrastel sem ob krompirju.
Prihaja še ena huda snežna pošiljka. Vse je v simetriji. Vse življenje in cela narava je v simetričnem odnosu. Naši predniki so to pogruntali. Vedeli so, da kakršen je avgust, takšen bo januar. Potem se pa obrne: kakršen je januar, takšen bo avgust. Julij in december sta povezana, pa februar in september … Naši predniki so bili po zaslugi Marije Terezije, ki je vpeljala šolanje, pismeni. Vsi so bili pismeni, za osnovo so vzeli Mohorjev koledar in zapisali, kakršno je bilo denimo vreme na božični dan, taka je bila potem velika noč. »Zelen božič, bela velika noč.« Če pa bo božič bel, bo »velika noč smejoča«. Božič je bil tokrat mrzel, leden, kar pomeni, da bo velika noč lepa. Marec bo še grd, neprijazen mesec, ne bo še pomladi. Velika noč bo letos v začetku aprila. V začetku aprila se bo vreme malo posušilo. Šele ko Jurij (24. aprila) »zakuri, pomlad odpre duri«.
»Vse te zime, ki smo jih imeli zadnja leta, so bile mile. Postopno bo šel cikel dol in v naslednjih šestih letih se nam približujejo hujše zime.«
Šele konec aprila. Februar bo še lep, primeren za smučanje. Marca bo deževno in tudi poplave bodo. »V adventu huda zima – osem tednov ne odkima.« Letos je bil advent prvi teden v decembru. To se pravi vsaj do konca februarja bo huda zima, imeli bomo tudi še snežno pošiljko … »Matija, ki led razbija« goduje 24. februarja in bo letos led res razbil. Postopoma – ker je zemlja hladna, bo sonce potrebovalo nekaj časa, da jo ogreje. Februar bo sicer sorazmerno lep, dosti sončen, ampak hladen. Potem se bo vreme obrnilo. Namesto da bi se začelo tajati, se bo marec spreobrnil v zelo negotov mesec, poln dežja in tudi nekaj snega bo vmes. April pa bo letos za čuda lep.
»Dnevi od svete Lucije do božiča vreme vseh mesecev napovedo.« Vsi ti dnevi so bili hladni. Po navadi je potem nasprotje. To pomeni, da bomo imeli vroče poletje. Kot zdaj kaže, bo julij ekstremno vroč. Lani je bil avgust zelo vroč, kar pomeni, da bo januar zelo mrzel. Gasilci se morajo pripraviti julija, ker bodo suše, požari, pomanjkanje vode … Že po prvem poletnem dnevu, po Kresu, po poletnem solsticiju, se začnejo dnevi krajšati. Kres je vrhunec poletja, sveti trije kralji, 6. januarja, pa so vrhunec zime.
Zemljo smo pregreli, zakurili in to je problem. Ni več normalnih zim in ni več normalnih poletij. Če pa so, so z neurji. Ker so ti obrati tako grozljivi, je vreme težko napovedati. Natančno po kmečkem koledarju nismo nikoli delali. Ampak spomnim se, da je bilo treba kositi okrog svetega Alojzija v juniju, da je bila lepa vrhunska košnja. Travo je treba pokositi pravi čas. Trava ne sme biti lesena. Ker če je žitna, je živina ne mara. Če pa je mlečna, so krave bolne. Prva košnja je v aprilu, največja pa je v maju in juniju. Mesece smo poimenovali tako, da je april mali traven in maj veliki traven, ampak to bolj velja za doline, v višjih legah, denimo na Blokah, pa je drugače. Še naši meteorologi z vsemi sateliti, urami, instrumenti komajda dohajajo dobre napovedi. Ampak moj ded Matija tega ni potreboval. Avgusta je bilo vroče, žito je bilo zrelo in smo rekli, pojdimo žet! Ded pa je samo poslinil prst, ga dvignil in rekel: »Jug piha, popoldne bo dež.« Pa smo ostali doma. Vsi smo debelo gledali. Vedel je, kakšno bo vreme po vetrovih. Podoba na Blokah je taka. Dva Snežnika sta. Notranjski pri Cerknici in Goteniški, ki je bliže Karlovcu oziroma Gorskemu kotarju. Med njima vmes s Kvarnerja čez vse notranjske gozdove vdre jug. Zato so Bloke tako snežne. Zdaj gledam fotografije na Kamčatki. Cele tunele imajo skopane, toliko je zapadlo snega. Včasih smo tudi mi imeli take zime. Leta 1951 nisem mogel v šolo.
To je res, vendar v naravi eno, dve leti, deset let ne pomeni toliko kot daljša obdobja. Vzeti moramo daljša obdobja, prihaja naslednji enajstletni sončni ciklus. Zdaj smo na vrhuncu toplega sončnega cikla, to pomeni cikla toplih zim. Vse te zime, ki smo jih imeli zadnja leta, so bile mile. Postopno bo šel cikel dol in v naslednjih šestih letih se nam približujejo hujše zime. Tega naši predniki niso poznali. To opazujejo naši astronomi. Tudi ARSO ima dobre inštrumente, ampak ne vem, če se ozirajo na sončne cikle. Meteorologe zelo cenim, so zelo dobro podkovani. Takšno podnebje, kot ga ima dežela Kranjska … že Valvasor opisuje, kako je hudo na Kranjskem. Pa Štajerska ima spet svoje, Prekmurje svoje, na razdalji petdeset kilometrov se pokrajina in vreme spremenita.
Pomlad bo šele v aprilu, ko bo sveti Jurij (24. 4.) naredil toploto. Majski prazniki bodo lepi, lahko se odpravimo na izlete v gore, lahko bomo odložili zimsko garderobo in odšli brez skrbi samo z jopico naokrog.
Marec nas bo zelo ohladil, po navadi to naredi februar. Sam samo upam, da februarja ne bo preveč ozelenelo. Marec bo zadrgnil, zaustavil rast. Morda jo bomo letos dobro odnesli, kar zadeva pozebe. Danes je sveta Neža (21. 1.), ki »kuram rit odveže«. Tri tedne od božiča kure ne nesejo jajc, potem pa spet začnejo. »Prvo kurje sadje«, smo pri nas rekli. Če sklepamo po Neži, je videti kar prijazno. Upal bi si reči, da bo februar kar prijeten, samo marec nam bo pa zavrl, kar je tudi prav. Marca smo vsi še v bundah in to ni nič narobe. Težje bi bilo, če bi nam Matija preveč odklenil zimo. Po tem pa je dan že dovolj dolg. Po enakonočju 21. marca imamo že dolg dan in ta prinese sončno toploto.
Letošnje leto bo povprečno. Podobno kot lani. Lansko leto sem pridelal osemnajst kozarcev medu. Mera je kozarec medu, ki ni čisti liter. Posebna mera, 0,9 litra, je ostala še iz Valvasorjevih časov. Takrat je imel vsak krčmar svojo mero. Čebelarji so naredili svojo mero. Več stvari se je zgodilo, ki vplivajo na čebele. Umetno gnojenje, oranje s kolobarjenjem, ki ne poteka po koledarju, travniki so pokošeni prezgodaj. To pomeni, da čebele nimajo kje nabirati medu. Takšna je kmečka politika. Pokositi je treba takoj, a dobite zeleno kravje mleko, ki diši po kislem … Ko eden zažene traktor, cela vas znori in gre kosit. Na vaškem sestanku sem prosil: »Malo počakajte s košnjo!« In sem imel toliko sreče, da so na Blokah logi, kjer je trava namočena, in jih ne morejo kositi s traktorjem, ampak samo ročno, to pa se jim tako ne mudi in zato rože ostanejo. Imam šest, sedem panjev za veselje. Ko sem vseh domačih sit, grem tja, tam me pustijo pri miru. Čebelji red je poseben svet. One začnejo po sončni uri. Ko je sonce dovolj močno, ne glede na to, ali je zunaj sneg, visok dva metra, bo matica začela zalegati. Kot bi vedela, kaj je prav. Mi se ne ravnamo po njej, ampak po nekih naših koledarjih urejamo politiko. Ko bi se po čebelah ravnali, bi bili tisti, ki so hudi, opikani.
Za jesen lahko sklepamo, kakšna bo, po luninih menah. Bo še kar ugodna jesen, pa zgodnja zima. Po vseh svetih bo zasnežilo. Zdaj bo nastopil sončni cikel bolj hudih zim. Ne sicer tak, kot je bil cikel od leta 1950 do 1959. Ti sončni cikli trajajo od devet do enajst let. Kakor pride. Včasih počasneje narašča in se topla poletja vlečejo tri, štiri, pet let, potem pa nenadoma pridejo hitre jeseni in mrzle zime. Zdaj so na vrsti hude zime in vroča poletja, muhaste pomladi, sorazmerne lepe in kratke jeseni.
»Dokler ne bomo znali izločiti sebičnih, oholih ljudi z volitvami (ali brez njih), ne bomo uspeli ohraniti tega čudeža vesolja, ki mu pravimo Zemlja.«
Ali veste, koliko je letal v enem dnevu v zraku? Enajst tisoč letalskih povezav je na dan. Pa nekdo tiho molči. Vse vojske so tiho. Veste, koliko je zdaj vojaških letal v Rusiji in ZDA v zraku? Vsaj sedemsto na vsaki strani. Mi vpijemo že zaradi avtomobilov, bencinarje bi najraje ukinili. Za teh nekaj tisoč avtomobilov, kar tukaj kroži in jih burja lahko poleže in so pri tleh. Kaj vse pa nam pade dol iz zraka?
Barje ni prava lokacija za sežigalnico. Podobo pekla ste videli. Pekel je bil vedno globoko v jamah. Dante je narisal pekel tako, da gre v spiralah navzdol. To je literarna prispodoba. Sežigalnica mora biti narejena nekje v podzemnem prostoru. Ne pa tukaj na odprtem, na morostu in na ravnem polju, to bo slabo za celo Ljubljansko kotlino.
Treba je stopiti še en korak nazaj. V mojem času sem, ko sem šel po kilogram moke in pol kilograma sladkorja, vzel papirnate vrečke. Tam so mi natresli in sem prinesel domov v papirnati vrečki. Mama pa je iz vrečk pretresla v solnico, sladkornico in tako odpadne embalaže ni bilo nič. Prvi korak bi moral biti zmanjšanje polivinilastih vrečk. Embalaža bi bila lahko iz papirja ali iz kakega drugega materiala. Pri polivinilastih vrečkah so se vsi navadili tako delati, poceni je in zdaj so vrečke povsod, na vseh vogalih, v rekah, potokih. Namesto da bi rekli »Pojdimo nazaj« – tako kot je bilo v mojih rosnih letih, pred šestdesetimi, sedemdesetimi leti, ko me je mama poslala s cekarjem po moko, sladkor in sol.
To bo jutri Vincenc povedal. 22. januarja goduje Vincent. »Če je ob Vincencu vroče, pripravi sode, nabijaj obroče.« Ker bo dobra vinska letina in vroče poletje. Kaže, da bo lepo in da bo letina dobra. »Če je Vincencu vroče, bodo klade žita kot snopi.« Žito se žanje avgusta, to pomeni, da bi tudi avgust moral biti lep.
Sveti trije kralji so vrhunec zime, velika maša pa je prelom poletja. Poletje se prelomi v jesen in pride prvi hlad. Takrat že ne gremo več kosit zjutraj brez srajce. Je čisto v redu, če pustimo jopico na grabljah, potem pa gremo kosit. Tako so naši predniki živeli z naravo, s časom, urami in letnimi časi. Sveti trije kralji so vrhunec zime, potem gre zima samo še navzdol. Jurij zakuri, 24. aprila. Če prej ne bo vroče, bo pa po tem.
Če ptice zgodaj odletijo, to pomeni zgodnjo jesen in hudo zimo. Če pa dolgo ne odletijo, se bo pomlad zavlekla. Najbolje je, če začne že okrog 1. oktobra mraziti, da je vrhunec zime na začetku novega leta, pa do marca spusti, potem pa se ogreje. Tako je bilo včasih, zdaj pa so odstopanja.
Drži. Luna premika cele oceane, to pomeni, da lahko premika tudi zračno maso. Polna luna povleče te zračne in morske mase k sebi in ti premiki nekaj povzročijo. Pri mlaju pa je obratno, pa te mase upadejo. Ti premiki, nekakšno valovanje tega, zagotovo vpliva na spremembe vremena. Potem pa so tu še geografski pogoji, gore, vode, morje, pa imate celo mešanico, naprej pa je višja matematika …
Najbolj kritičen bo marec, po tem bo kar lepa pomlad z lepim prvim majem, tudi junij, julij bosta vroča, avgusta pa se bo začelo že hladiti. Poletje bo krajše. Moramo še počakati, kaj bo junija povedal Jernej.
Kot pronicljiv opazovalec dogajanja narave imate morda vizijo, kaj se bo v prihodnosti dogajalo v Sloveniji? Napoved je, da se bo podnebje, z njim pa tudi favna in flora, spremenilo v mediteransko?
Če bo šel ta trend naprej, nas čaka zelo mediteransko vreme, bolj sušno kot mokro, pa z ostrimi zimami in ostrim poletjem. Skrajnosti torej. Potem pa razvlečena pomlad in zapoznela jesen. Naslednjih enajst let bi lahko bilo v tem slogu. Potem pa se bo spet obrnilo. V dobrih osmih letih bo prišlo do preobrata. Tako valovi vseskozi, vmes pa so pisane jeseni in pomladi.
Andreja Paljevec
Razširjen članek si lahko preberete v reviji Misteriji, št. 392 (marec 2026).
