Zaper je terapevtska naprava za domačo uporabo za vso družino in hišne ljubljenčke. Razvila ga je kanadska naturopatinja in raziskovalka dr. Hulda Regehr Clark (1928–2009). Odkrila je, da je vzrok za petindevetdeset odstotkov bolezni prisotnost parazitov in strupov v telesu. Zaper je osnovala prav zato, da bi lahko z njim uničevali parazite, bakterije, viruse, glivice in druge vsiljivce. Hkrati naprava spodbuja naša bela krvna telesca, da začnejo napadati organizme, ki povzročajo bolezni, in strupene snovi.
Zaper spodbuja naša bela krvna telesca, da začnejo napadati organizme, ki povzročajo bolezni.
Dr. Clarkova je proučevala energijo, frekvence in človeški organizem kot skupek bioloških, kemičnih in električnih procesov. Ugotovila je, da človeško telo oddaja električno energijo, podobno kot radijska postaja, vendar v širokem frekvenčnem pasu in pri zelo nizkih napetostih; na enak način pa oddajajo frekvenco in energijo tudi mikroorganizmi.
ROJSTVO ZAPERJA
Ker vsako živo bitje in vsaka vrsta celic oddaja točno določene frekvence in se nanje tudi odziva, se je dr. Clarkova vprašala, kaj bi se zgodilo, če bi v telo neke osebe oddajala frekvenco parazita, ki ga je našla v njenem telesu. Tako se je začela njena zamisel o »selektivnem elektrošoku«. Na sebi je poskusila s frekvencami salmonele, giardie (lamblia intestinalis) in herpesa in opazila, da po treh minutah te tri frekvence niso več resonirale v organizmu. Sprva je uporabljala frekvenčni generator in tako »uničevala« enega patogena za drugim. Patogen je najprej testirala – poiskala z resonanco, nato pa ga je tri minute »zapala« oziroma »zapekla« – z njegovo posebno frekvenco. To je zahtevalo veliko časa.
Leta 1994 je njen sin izdelal frekvenčni generator na baterije, ki je ustvarjal eno samo frekvenco; želel je, da bi uničil črevesne gliste, ki lahko povzročajo raka. Ko ga je dr. Clarkova preizkusila na sebi, je ugotovila, da uničuje tudi različne patogene z drugimi frekvencami. Najprej je mislila, da se to dogaja zaradi delovanja baterije, vendar so nadaljnje raziskave pokazale, da je to posledica pozitivnega odmika in kvadratnega valovanja. Tako se je rodil »zaper« – naprava, pri kateri ni potrebno poznati frekvence določenega patogena. Zato je tudi za navadnega, nestrokovnega uporabnika enostaven za uporabo.
Za mnoge je zaper sredstvo proti bolečinam, za odpravljanje utrujenosti in ohranjanje dobrega zdravja.
Dr. Clarkova je o svojem izumu zaperja zapisala: »Zapanje je način električnega uničevanja bakterij, parazitov in drugih patogenih organizmov. Po mojem mnenju uniči parazite in bakterije povsod, kamor pride električni tok. Nekatere lokacije, ki jih ne doseže, so zobje, črevesni trakt, žolčni kamni in notranjost tumorjev. Tok ni enakomeren po celotnem telesu. Dejansko lahko velik del potuje po arterijah, venah, limfnih žilah, živcih in vnetih predelih. Osebe z vnetjem v telesu lahko pogostokrat »začutijo« učinek zaperja na tem mestu. Kljub tem omejitvam lahko koristi pogosto občutimo ob vsaki uporabi! Poleg tega se koristi kopičijo z vsako uporabo, ne glede na to, ali jih čutite ali ne.«
UPORABA ZAPERJA
Terapija zapanja je zelo osebna glede na zdravstveno stanje vsakega posameznika.
V knjigi Zdravilo za vse napredovale vrste raka (The Cure for All Advanced Cancers) je zapisala: »Vsak dan morate uporabljati zaper. Po želji lahko večkrat na dan ali neprekinjeno, vendar ga uporabite vsaj enkrat na dan. To počnite, dokler ne boste popolnoma zdravi.«
V priročniku Laboratorijski priročnik za sinhrometer (Syncrometer Science Laboratory Manual) nadaljuje z besedami: »Prvotno je bil čas delovanja zaperja nastavljen na sedem minut, ki jim je sledilo dvajset minut odmora, to zaporedje pa se je ponovilo trikrat. Ta časovni razpored je temeljil na opažanju, da bakterije ali paraziti, ki so bili uničeni v prvi fazi, sproščajo druge patogene, ki so še živi in se lahko širijo po telesu. Takrat (1994) so tri ponovitve po sedem minut veljale za primerne. Od takrat je bilo ugotovljeno, da veliki paraziti sproščajo manjše parazite. Ti sproščajo bakterije, te pa viruse. Virusi lahko sproščajo celo prione. Skupaj vidimo pet plasti živalskih vsiljivcev, ki jih je treba uničiti. Teoretično bi morali uporabiti pet sedemminutnih ciklov, vendar so v praksi zadostovali trije. Pri zelo bolnih osebah je bilo stanje boljše, če so se večkrat izpostavili terapijam. Terapijo je mogoče izvajati celo neprekinjeno, dokler ne ozdravite; to pomeni nenehno ves dan, teden dni ali več.«
Kot preventivo uporabljamo zaper enkrat na dan. Za mnoge je to sredstvo proti bolečinam, vsakodnevno sredstvo za odpravljanje utrujenosti ali tajni pomočnik pri ohranjanju dobrega zdravja.
Pri bolnikih je celodnevno, neprekinjeno zapanje, en mesec ali več, do osem ur na dan, pogosto privedlo do znatnega izboljšanja. Po zapanju je priporočljivo jemati tudi prebavne encime. Ti razgradijo snovi, ki se sprostijo iz umirajočih parazitov in njihovih jajčec, ki končajo v krvnem obtoku skupaj s plesnijo, ki se pojavi na mestu, kjer je bil parazit razgrajen.
Dr. Clarkova je tudi opozarjala, da ni možno nobenega kroničnega obolenja izkoreniniti samo z uporabo zaperja. Svojim bolnikom je zato svetovala, naj ga uporabljajo do osem ur na dan, a le kot podporno terapijo njenim protokolom čiščenja organizma z ustreznimi prehranskimi dodatki. Ob kakršnem koli obolenju je svetovala tudi uživanje destilirane vode ali vode, pridobljene z reverzno osmozo, in temeljito spremembo prehrane. Zaper je torej vedno uporabljala le kot podporno terapijo, nikoli samostojno. Njene protokole čiščenja telesa pa je opisal njen učenec, naturopat Ignacio Chamorro Balda v knjigi Terapija Clark – Zdravje in preventiva za vse starosti.
Tatjana Svete
Razširjen članek si lahko preberete v reviji Misteriji, št. 366 (januar 2024).