Danes ni več dvoma, da imajo psihični dejavniki pomembno vlogo pri nastanku hipertenzije ali visokega krvnega tlaka. Zlasti jeza in tesnoba lahko sčasoma povečata krvni tlak. Pri ženskah igra večjo vlogo tesnoba, pri moških pa jeza. Oba dejavnika pa lahko z veliko drugimi združimo v širši pojem: stres. Kronični stres pa je pomemben dejavnik pri pojavu trajne hipertenzije, zato moramo storiti vse, da do tega ne pride.
Pri številnih bolnikih z visokim krvnim tlakom odkrijejo travme iz otroštva, mladosti ali zgodnje odrasle dobe.
Dovolj razlogov torej, da v roke vzamemo knjigo Kako znižati visok krvni tlak brez zdravil. V njej svetujejo trije vrhunski strokovnjaki: vodja Centra za hipertenzijo v Münchnu prof. dr. med. Martin Middeke, profesor športne medicine dr. Klaus Völker in nutricionistka dr. Claudia Laupert-Deick. Po najpogostejših vzrokih za visok krvni tlak je v knjigi poudarek na obvladovanju stresa, zmanjšanju prekomerne telesne teže, spremembi prehrane in telesni dejavnosti.
ZMANJŠAJMO SAMONADZOR
Raziskave so pokazale, da je za mnoge ljudi z visokim krvnim tlakom značilno vedenje tipa A (tekmovalnost, časovna stiska, ambicioznost, nepotrpežljivost, rivalstvo, prikrita ali potlačena agresivnost – nasilno vedenje ali sovražnost, prizadevanje za priznanje drugih). Pri njih vedno znova opazimo tudi določene osebnostne lastnosti. O sebi pogosto menijo, da so neprivlačni, nepriljubljeni, neupoštevani, nesposobni uveljaviti lastne interese in kritizirani pri svojem delu. To jim zmanjšuje samozavest in sposobnost uveljavljanja lastnih interesov. Zelo so odvisni od zunanjega okolja in se mu uklanjajo. Navzven se to kaže v pretirani samoobvladanosti, redoljubnosti in nesposobnosti za impulzivno, spontano delovanje. To ne pomeni, da bi morali postati ljudje z visokim krvnim tlakom neurejeni in neobvladani. Le prava mera je zdrava!
IZBOLJŠAJMO MNENJE O SEBI
Ljudje z visokim krvnim tlakom imajo zaradi pretirane samokritičnosti precej slabše mnenje o sebi, kot je dejansko res. Njihova samopodoba se ne ujema s podobo, ki jo imajo o njih drugi! Pri številnih bolnikih z visokim krvnim tlakom odkrijejo duševne stiske in travme iz otroštva, mladosti ali zgodnje odrasle dobe. Ti dogodki so bili dalj časa potisnjeni v ozadje in uspešno potlačeni. V določenem trenutku pa sposobnost za potlačenje teh spominov popusti, bodisi zaradi izčrpanosti obrambnih mehanizmov ali zaradi drugih čustvenih travm oziroma duševnih ran, bolečin, ki jih je povzročil negativni stres in ga je posameznik doživel kot čustveni šok. Takrat lahko pride do kritičnega povišanja krvnega tlaka in potrebna je tankočutna terapija.
KRVNI TLAK IN SLOVENCI
V Sloveniji ima težave z zvišanim krvnim tlakom štirideset odstotkov odraslih. V starosti kar sedemdeset odstotkov. Okoli sedemdeset tisoč bolnikov je, ki so kot posledico zvišanega tlaka že doživeli možgansko kap; ta vsako leto prizadene več kot štiri tisoč štiristo novih, približno polovica jih umre. Če krvnega tlaka ne znižamo, si lahko tudi znatno skrajšamo pričakovano življenjsko dobo. Petintridesetletnemu moškemu s trajno povišanim krvnim tlakom 150/100 mmHg se pričakovana življenjska doba s povprečnih šestinsedemdeset let in pol skrajša na šestdeset let.
Eva Majnik
Knjiga: Kako znižati visok krvni tlak brez zdravil
