»Prenehala sem dihati, srce se je ustavilo. Občutila sem samo globok notranji mir. In čisto prvinsko ljubezen . Bila sem svetloba, večnost, neskončnost, to, kar v Resnici sem, to, kar si tudi ti. Ego, um sta padla, ni ju več bilo. Vse je ›umrlo‹. Ostala je samo Resnica,« je v uvodu knjige Viktorijine skrivnosti opisala svoje mistično izkustvo in novo rojstvo, ki ga je doživela marca lani, avtorica programov za osebnostno in duhovno rast, predavateljica, govornica in terapevtka Nataša Meznarič* iz Žalca.
Absolutno resnico, ki je bila »skanalizirana«, je v dveh mesecih izlila na papir, z njo prebuja tudi udeležence na svojih delavnicah. Zdravilna in terapevtska knjiga, v kateri je zbranih tristo triintrideset modrosti in globokih spoznanj, odgovarja na večno vprašanje, kdo in kaj v resnici smo in kako živeti iz esence duha. Avtorica ve, da je njenemu nastanku botrovala tudi njena že pokojna mama Viktorija, po kateri knjiga nosi naslov.
Kako ste dobili in uresničili zamisel, da napišete knjigo, svoj prvenec »Viktorijine skrivnosti«?
Peljala sem se iz Münchna z nekega predavanja. Avtobus je bil poln. Ker so me motili glasovi, sem si nadela slušalke. Ob poslušanju glasbe sem padla v neko stanje, v katerem sem začutila mamico. Umrla mi je pri sedmih letih. Viktorija je bila. Čutila sem njeno prisotnost, njen objem. Potem sem hotela priti še do vonja, a tega ni bilo. Pokazana mi je bila temno zelena knjiga z naslovom Viktorija, izpisanim v zlatih črkah.
»Čisto vsak se lahko z nekom, ki je umrl, pogovarja, če mi med terapijo toliko zaupa, da spusti ego in je to, kar v resnici je.«
Začela sem jo pisati letos na dopustu, sedela sem gola v morju z roza slamnikom in sončnimi očali. Vedno imam pri sebi mali blok za pisanje. Misli so kar letele iz mene. To je bila eksplozija misli, ki se je v nekaj dneh izlila iz mene. Mene ni bilo, določenih misli še sama nisem razumela. Pri stopetdeseti misli se mi je posvetilo, da bi to lahko bila knjiga. Potem sem te misli začela pošiljati svoji pomočnici in ji naročila, naj mi sporoči, ko bo misli tristo triintrideset. Od kod ta številka, ne vem. Ko je bilo zbranih tristo triintrideset misli, sem tekst poslala v lektoriranje. Knjiga je bila v slabih dveh mesecih narejena. Napisana je bila v globokem notranjem miru in ljubezni.
Ne govorim o meditaciji, ker je meditativno stanje naše naravno stanje in ni treba iti posebej v meditacijo, da doživiš to stanje. Še vedno pa se zavestno potopim dvakrat na dan v globok notranji mir, se ga spomnim … V tem stanju dobim vse uvide, kaj je moj naslednji korak, na koga naj se obrnem … Iz tega izhajam.
Temu svetu, ki ga zaznavam s petimi čutili, ne verjamem. Ker danes že vsi vemo, da je laž, sem stopila v notranji svet in delujem iz njega. Tudi knjiga je tako nastala. Mene ni bilo, izginila sem. In ko si v tem, ko vse samo je, si v resnici to, kar si. In v tem stanju sem bila, ko so nastajale te globoke misli. To je absolutna resnica, ki jo čisto vsak ve. Zato se bo bralcu knjige morda zdelo, da kakšno misel že pozna … Absolutna resnica, denimo, je »Ti si v resnici globok notranji mir. Si v stanju esence duha.«
V uvodu knjige opišete posebno mistično doživetje, ki naj bi vam prineslo tudi jasnovidnost, jasnoslišnost in jasnočutnost. Lahko poveste, kaj se je pravzaprav zgodilo?
Marca lani sem imela predavanje v Ljubljani. In tisto noč okrog pete ure zjutraj, tako kot je bilo tudi moje rojstvo ob istem času leta 1976, sem prek sanj odšla v svetlobo, v valovanje, v večnost in neskončnost. In bilo je čarobno. Bila je ekspanzija, mir, ego je odpadel. Ko si to, kar si, vidiš, čutiš, slišiš Resnico. To stanje je težko opisati. Naslednjo noč sem dobila uvid, da se mi je srce ustavilo, kar se mi je že velikokrat, ko sem šla v meditacijo, ampak sem se tega stanja ustrašila in sem šla spet v meditacijo, nisem se upala iti globlje. Zdaj pa mi je bilo dano, da sem prek sanj res šla v to, kar v resnici sem. Kar je tudi vsak od nas.
Kakšen je vaš odgovor na vprašanje »Kdo sem jaz v resnici?«
Jaz sem ti. Mi vsi smo eno. Sama rada uporabljam prispodobo morja. V morju je 8,1 milijard kapljic. Ali je ločenost med temi kapljicami in morjem? Ni je. Ni dvojnosti, ampak je enost. Kot sem v knjigi zapisala: »Če trpiš ti, trpim jaz.« Nataša bo vse naredila, da bo ljudem pokazala, da je planet ljubezni, notranjega miru že ustvarjen, že tu.
Lahko odkrijete kakšno skrivnost ljubezni, kdaj imaš res rad sebe?
Ko v vsem in vsakomur vidiš dobro. Začneš pa pri sebi. Absolutna resnica je, da je vse dobro. In vse samo je. In ko vidiš v vsem dobro, iz tega izhajajo globok notranji mir, ljubezen in razumevanje, sočutje do vsega in vsakogar. Vsa dejanja so dejanja ljubezni, boga. Med bogom in teboj ni ločenosti. Dokler še ločuješ, ne spuščaš svetost boga v sebe in ne moreš biti ne ozdravljen ne prebujen. Začni pri sebi, ker, poudarjam, je vse, kar je zunaj tebe, odsev tvoje notranjosti. Če ti kaj ne paše, ko pogledaš zunaj sebe, pojdi vase. Začni pri sebi. Vedno si govori prijetne stvari, vedno bodi prijazen do sebe. Absolutna resnica v vsem in vsakomer vidi dobro in vse bo dobro. Išči zen stanje.
»Temu svetu, ki ga zaznavam s petimi čutili, ne verjamem. Ker danes že vsi vemo, da je laž, sem stopila v notranji svet in delujem iz njega.«
Zen stanje doživljajo ljudje na mojih predavanjih, ki jih imam ekskluzivno dvakrat na leto. Naslednje bo 10. junija letos v Ljubljani, ob 17. uri v hotelu Urban Ring. Vodim tudi pogovorno hipnoterapijo, kjer gremo res globoko, in vodim delavnice, med katerimi se vsi udeleženci stoodstotno prebudijo, najdejo sebe. Imam tudi svoj mentorski program »Pot do sreče in notranjega miru«. Vodim meditacije prek spleta.
Sodeč po naslovu knjige je nastanku vaše knjige botrovala tudi vaša pokojna mama …
Knjiga bi morala imeti naslov Viktorija, ampak nikakor ni šlo. Je šlo samo »Viktorijine skrivnosti«. Predvidevam, da bo naslednja knjiga »Viktorija«. To definitivno drži, ker sam jaz v duhu, ona je v duhu.
Tudi med mojimi terapijami se dogaja komunikacija z umrlimi. Čisto vsak se lahko z nekom, ki je umrl, pogovarja, če mi med terapijo toliko zaupa, da spusti ego in je to, kar v resnici je. Noben problem ni, da vsakomur to dokažem, če še potrebuje dokaz. Dokaz potrebuje ego, um. Sama pa ljudem odpiram srca, da resnico čutijo, prižgem jim življenjsko energijo.
Imate kako sporočilo za bralce Misterijev?
Sporočilo za bralce je: »Tvoja pot je zapisana.« Zapisal si jo sam. Nekateri temu pravijo akaša, drugi rečejo temu usoda, vse je že zapisano. Verjemi, da si si zapisal spektakel. Najboljše, kar je možno, da imaš denar, da imaš super partnerja, da si zdrav, srečen … To svojo pot vidiš iz svojih želja. Ali jih boš uresničil ali ne, od tega je odvisno, ali boš stopil na to pot ali ne. Absolutna resnica je, da boš umrl in se boš definitivno vrnil v to iluzijo, matrico, ujetost, zapor, v te sanje, dokler ne boš vseh svojih želja uresničil in požel. To je pa dejstvo. Če hočeš iti v večnost, neskončnost in iti ven iz svojih sanj, zapora, moraš vse uresničiti, kar si si kadarkoli zaželel. Pa ni pomembno, ali je materialno ali nematerialno. Nujno je, da zaživiš svojo resnico.
Andreja Paljevec
*051/244 343 (Nataša Meznarič)
Knjiga: Viktorijine skrivnosti
