Bila sem že budna. Vrata spalnice so bila odprta. Naenkrat začutim vuuuuššš, neznana energija butne v spalnico in napolni cel prostor. Pogledam na uro, štiri zjutraj. Takoj sem vedela, da je to ONA. Moja tašča, ki je pred dvema dnevoma mirno zaspala v svoji kuhinji na kavču, s stekleničko vode v rokah.

Kako hvaležno je jedla zadnje dneve življenja, ko sem jo hranila, kar ležečo, saj ni zmogla več vstati. Zdrobove juhice ni mogla prehvaliti, vmes je večkrat kar zaspala, saj so njene moči pojenjale. »Jo bom še kasneje, kar na pult jo postavi!« mi je rekla.

Vedela sem, zakaj je to zgodnje jutro prišla v spalnico, čeprav v nefizični obliki. »Mama,« ji porečem v mislih, saj sem vedela, da me sliši, »saj Bojan ima danes dopust.«

Mož je vsak dan vstajal ob četrti uri zjutraj, da se pripravi za odhod v službo. Te dni pa je koristil proste dni za smrt svoje mame in trdno spal kot ponavadi. Zaspal je vedno v trenutku in spal vedno brez sanj, mi je večkrat porekel.

Zame je bil to popolnoma nov občutek, čutila sem po celi sobi njenega duha, bila je izredno močna energija.

Kar nekaj trenutkov je bil cel prostor prežet z njeno vseprisotnostjo, ki pa se je počasi začela razblinjati.

Tudi ko smo se v času pred pogrebom njeni sorodniki srečevali in ji pošiljali dobre misli za miren prehod v onostranstvo, smo slišali ropotanje po hiši. Brala sem, da imajo duše pred prehodom še večjo moč vplivanja na naš snovni svet. Nekako pa ne vedo, ali so še med nami, zbegane so. Tudi čustva zemeljskega sveta še ohranjajo. Po nekako dveh, treh dneh pridejo njihovi vodniki ponje in jih odpeljejo v dušni svet.

»Naša mama«, ja … tudi jaz sem ji vedno tako rekla. Delavna, odločna, a čuteča ženska, pripravljena vsakomur pomagati.

Ko to pišem, mi solze poteko, saj se zavedam, kako dobro mamo je imel moj mož, saj ga je še po smrti, ko še ni odšla v svoj mir večnosti, prišla v skrbi zbudit, da ne bi zamudil službe. Tako mamo si lahko vsak samo želi.

Že kar nekaj let je od tega, kar je mama angel, toda velikokrat mislim nanjo in sem ji hvaležna, ker mi je varovala moji hčeri in me tudi marsikaj naučila, ko sem prišla k hiši kot devetnajstletno dekle.

Hvala ti, mama! Nekoč bomo spet skupaj!

Sonja