Moja šestletna mama in njena dve leti starejša sestra sta se neke jeseni, med prvo svetovno vojno, vračali v polmraku od večernic. Bilo je v Železnikih. Nekaj korakov pred pokopališčem sta srečali soseda. Stal je sredi poti. Sicer vedno prijazen mož se je, ko sta ga pozdravili, obrnil stran in potegnil klobuk čez obraz. Obstali sta in začudeno gledali za njim.
Ko sta prišli domov, je bilo pred vrati v pritličju zbranih nekaj žalno oblečenih ljudi. Vstopili sta v sobo, kjer je na postelji ležal tisti človek, ki sta ga malo prej srečali. Nihče jima dogodka ni verjel. Morali sta klečati in moliti za duše v vicah, tako so temu takrat dejali.
V hiši je živelo več družin, po sobah tudi po dve, vsaka v svojem kotu. Z mamo, oče je bil na fronti poslan v Sibirijo, so živeli še štirje otroci. Pol leta po srečanju s sosedom so zvečer ravno molili, pred uborno večerjo, ko so zaslišali strašno hrumenje. Bilo je, kot bi nekdo vlekel težke verige po stopnicah!
Stekli so pogledat, vendar nikjer nikogar. Komaj so se vrnili v sobo, se je strašanski hrup spet začel. Bili so prestrašeni in mlajši otroci so jokali.
Kmalu, ko je hrup ponehal, je potrkala soseda in povedala, da je pravkar umrla lastnica hiše. Rekla je: »Ali ste slišali, kako je vrag rožljal po stopnicah?«
Menda je bila ženska zelo zlobna in pogoltna. Otrokom ni dovolila niti, da bi pobirali napol gnilo sadje, ki je obležalo pod drevjem. Lakota je bila takrat velika.
Mama nam je kasneje vedno s srhom pripovedovala o obeh dogodkih, prav tako njena sestra.
Sestra je kasneje stanovala v Škofji Loki, v hiši, kjer je bila v Prešernovih časih ubožnica. Zvečer, ko se je vračala z dela, je večkrat videla slabo oblečenega starčka, vedno je stal na istem mestu. Videti je bilo, da je žalosten in da joka. Navadila se je nanj in ni je bilo nič strah. Zdelo se ji je, da je nekoč slišala: »Pomagej,« po gorenjsko, potem pa se je obrnil stran.
Verna, kot je bila, je začela moliti za njegovo dušo in od takrat ga ni več videla. Je pa še večkrat slišala glasove in mrmranje, čeprav je živela sama v hiši.
Maruša
