Pred vse več tipkovnicami, tudi v Sloveniji, se pojavlja blazina za zemljenje. Zakaj? »Zemljenje lahko spremeni življenje. Je ena od najpreprostejših in najpomembnejših stvari, ki jih lahko naredite za svoje zdravje. In verjetno najlažja sprememba življenjskega sloga, ki jo lahko naredite v svojem življenju. Moje sporočilo je zelo preprosto: ozemljite se in ostanite ozemljeni vse življenje,« pravi Clinton Ober, pionir »earthinga« – zemljenja oziroma ozemljevanja. Gre za novo obliko komplementarne terapije za povrnitev zdravja s pomočjo toka elektronov z Zemljine površine v elektronsko podhranjeno človeško telo.
Clinton Ober ni zdravnik, je le človek, ki je zbolel in ga je to spodbudilo k razmišljanju. Morda je prav to, da je svojo kariero uspešno gradil v industriji kabelske televizije, prispevalo, da je na naravo človekovega delovanja pogledal iz drugačne perspektive. Med opazovanjem mimoidočih je začel razmišljati, kako so podplati njihovih čevljev večinoma gumijasti, in vprašal se je, kaj smo v stremljenju po udobju s to sodobno pridobitvijo – čevlji – pravzaprav izgubili. Je mogoče, da izguba stika s podlago vpliva tudi na zdravje?
Ob zemljenju prosti negativno nabiti elektroni iz zemljine površine prodrejo v telo, kjer nevtralizirajo pozitivno nabite proste radikale.
Včasih so televizijsko sliko pogosto motile elektromagnetne motnje. Danes so električna napeljava in električne naprave ozemljeni ravno zato, da so stabilni in zaščiteni pred naključnimi električnimi udari in motnjami. Kaj pa človek? Po tej analogiji je človek zaradi prekinjenega stika z Zemljinim površjem nenehno izpostavljen pretresom in šumom v njegovi lastni »telekomunikaciji«.
ZGODBA CLINTONA OBRA
Clinton Ober, mož, ki je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja prvi spregovoril o morebitnih zdravstvenih koristih zemljenja, je odrastel na podeželju na kmetiji v Montani v Združenih državah Amerike. Njegovo otroštvo je bilo prežeto s povezanostjo z zemljo. Ko mu je mama zbolela in oče umrl, je bil kot najstarejši od šestih sinov prisiljen prevzeti skrb za mamo in kmetijo. Izkušnje, ki si jih je nabral, so mu pozneje pomagale do uspeha tudi v poslovnem svetu kabelske televizije.
Potem pa ga je pri devetinštiridesetih letih močno zaznamovala bolezen in bližajoče se srečanje s smrtjo. Po posegu, ki ga je imel na zobnem kanalu, je prišlo do sistemskega gnojnega vnetja, ki je močno prizadelo njegova jetra. Kljub šibkemu upanju na ozdravitev si je po operaciji jeter vendarle počasi opomogel.
Prodal je svojo hišo in podjetje ter se podal na pot z avtodomom v iskanju svojega pravega cilja v življenju. Po nekaj letih in mnogih kilometrih, ki jih je pustil za sabo, je v njem polagoma dozorelo spoznanje, da imajo morda zemeljski električni impulzi pomemben vpliv na naše zdravje in življenje. Kot otrok, ko je še bos tekal naokoli, je bil poln življenja. Pozneje, ko je v svoji veliki hiši živel v osrčju narave, a hkrati povsem izoliran od nje, pa se mu je zdravje začelo krhati.
Ljudje smo se s podplati svojih čevljev izolirali od tal, po katerih hodimo. Razmišljal je o statiki in o tem, kako je bilo v kabelski industriji, kjer je dolgo delal, treba ozemljiti ves sistem, da zunanji elektromagnetni signali niso motili kabelske povezave. Kako pa sodobna neozemljenost vpliva na človeka? Tako kot je v kabelskem sistemu na stotine kanalov s potujočimi informacijami, mar nima tudi telo nešteto živcev, krvnih žil in drugih kanalov, po katerih potujejo električni signali? Morda bi bilo tudi človeško telo bolje zaščiteno pred zunanjimi šumi, če bi bilo ozemljeno!
Spoznanje o pomenu zemeljskih električnih impulzov je bistvo njegove poznejše teorije zemljenja. Ta je sprva naletela na veliko nejevere. Med zdravniki in raziskovalci, na katere se je Ober sprva obrnil, so mu najprej prisluhnili le redki. A pozneje, ko jo je podprl z lastnimi raziskavami in ko so jo preverjali tudi drugi inženirji zemljenja, se je pokazalo, da so lahko koristi zemljenja veliko večje, kot si je kdo sprva upal pomisliti. Zemljenje je postalo gibanje in pot do izboljšanja zdravja za številne privržence vrnitve k človekovemu prvobitnemu stiku z zemljo.
ZEMLJENJE
Bosonoga hoja ali hoja z usnjenimi obuvali ter sedenje, stanje ali spanje na tleh so človeštvu dolgo omogočali, da so elektroni s površja zemlje lahko nemoteno prehajali v telo. Telesni organi, tkiva in celice so se lahko električno uravnali. Obuti pa smo izolirani in tako energijsko podhranjeni.
Zemljenje pomeni priklop telesa na neusahljivo nežno energijo zemeljske površine. Do njega pride med bosonogo hojo in vsakim drugim stikom gole kože z zemeljskim površjem – ali pa s pomočjo prevodnih naprav, ki energijo zemlje ponovno povežejo s telesom. Clinton Ober je bil od svojega pomembnega odkritja do danes povabljen že v tisoče domov, kjer je z zemljo znova povezal vse: dojenčke, otroke, mlade, odrasle, športnike, starejše in umirajoče. Med njimi so bili številni, ki so trpeli zaradi bolečin, vnetij, imunskih pomanjkljivosti, nespečnosti …
Zemljenje je postalo gibanje in pot do izboljšanja zdravja za številne privržence vrnitve k človekovemu stiku z zemljo.
Med zemljenjem telo preplavijo negativno nabiti elektroni, ki sicer preplavljajo zemljino površje. Električni potencial telesa se izenači z Zemljinim. Včasih je ob tem mogoče zaznati toploto in žgečkanje. Med prvimi občutki so tudi umiritev in izboljšanje počutja. Nekateri celo zaspijo. Raven izboljšanja je od osebe do osebe različna.
Clinton Ober za trajno izboljšanje počutja priporoča vključitev zemljenja v vsakodnevno rutino, saj se, če ga opustimo, dobrodejni občutki sčasoma izgubijo.
UČINKI ZEMLJENJA
Bistvo zemljenja je torej, da lahko prosti negativno nabiti elektroni iz zemljine površine prodrejo v človeško telo, kjer nevtralizirajo pozitivno nabite proste radikale, ki jim elektronov manjka.
Redni uporabniki zemljenja med najpogostejšimi učinki navajajo izboljšanje številnih z vnetjem povezanih težav, zmanjšanje kronične bolečine, boljše spanje, povečano energijo, umiritev, vzpostavitev naravnih bioloških ritmov, izboljšan krvni obtok, zmanjšanje mišične napetosti, zmanjšanje glavobolov, manj hormonskih težav, hitrejše celjenje poškodb, hitrejšo obnovo po naporu.
E. M.
Blazina za zemljenje (za delo z računalnikom)