Srečanje z nezemljani

Že od nekdaj, iz otroštva, so mi bile zanimive zgodbe o tujih bitjih, ki obiskujejo naš planet. A nikoli si nisem predstavljala, da bom tudi jaz ena izmed njih, ki bo deležna njihovega obiska, pravzaprav dveh. Kajti čeprav so mi te zgodbe zanimive, sem prizemljen človek, ki stoji trdno na svojih nogah in verjame tisto, kar je podkrepljeno z dokazi in znanostjo.

Prvi obisk sem doživela pred desetimi leti. Bilo je okoli enajstih zvečer in odpravljala sem se spat, mož pa je še gledal televizijo v dnevni sobi. Naenkrat se je v kotu spalnice, kjer je na nočni omarici majhen radio, zaslišal rezek kovinski glas. Zraven govora se je slišalo šumenje, kot da radijska postaja ni naravnana na čisto frekvenco. Mislila sem, da je mož že prej prižgal radio in ga pozabil izklopiti. Vendar je bil radio izklopljen, kovinski glas pa je vse jasneje govoril v jeziku, ki ga nisem razumela. Bilo je kot v filmu Zvezdne steze. Zaradi šoka sem otrpnila in nisem mogla poklicati moža. To je trajalo kakšnih pet minut, dokler se nisem jasno zavedla, ampak takrat se je povezava prekinila in vse je utihnilo. Bilo je tako, kot da sem prejela nekakšne zakodirane informacije, ki jih nisem razumela, vendar pa so imele učinek na mojo podzavest.

Naslednje jutro sem obiskala prijateljico, ki tudi verjame v obstoj nezemljanov in živi blizu mene. Povedala sem ji o svojem nočnem doživetju.

»Ne boš verjela, ampak tudi jaz sem sinoči doživela popolnoma enako izkušnjo kot ti. V kotu spalnice mi je govoril kovinski glas besede, ki jih nisem razumela, so me pa zelo prestrašile,« je povedala vidno pretresena. Kdo naju je tisto noč obiskal oziroma na čigavo frekvenco sva bili priklopljeni, nisva izvedeli, vendar sva vedeli, da to ni bil človeški glas in da je bila vzpostavljena povezava z NJIMI.

Drugo srečanje se je zgodilo pred petimi leti. Bila sem sama doma, mož se še ni vrnil iz službe. Bila je že tema in naenkrat sem na sredini dnevne sobe zaznala ogromno količino energije, ki mi je bila tuja in sovražna. Intuitivno sem zaznala, da so spet prišli, da so to ONI. Nisem videla, samo občutila sem to energijo, kajti ko sem se je dotaknila s prstom, me je spreletel srh. Najhuje je, kadar sovražnika ne vidiš, samo občutiš in veš, da je tam in da nekaj namerava. Nekako sem vedela, da se lahko rešim te energije samo tako, da se iz vibracije strahu preklopim na višjo frekvenco, frekvenco ljubezni in sočutja. Z vsem srcem sem molila molitve, ki jih poznam, in počasi, čez približno pol ure, se je njihov obisk končal. Občutila sem, da je pritisk v dnevni sobi popustil. Da so odšli, so mi pokazali tudi tako, da so zunaj na našem dvorišču z vso močjo zahrumeli motorji – tako kot kadar vzletajo rakete, ki jih pošiljajo v vesolje.

Pravijo, da si nezemljani izberejo ljudi in jih spremljajo in obiskujejo večkrat v življenju. Zakaj so mene in prijateljico, ne vem, sem pa na lastnih izkušnjah spoznala, da nismo sami v vesolju in da lahko njihovo zlo energijo premagaš samo z energijo ljubezni.

Mojca