Bere se kot ljubezenski roman. Velika ljubezen med dvema. Grof in nižja plemkinja. Zlobna tašča. Razhod zaradi vojne s Turki. Potem pa useka grozna krivica in bolečina. Tašča jo obtoži, da je čarovnica. Usmrtijo jo. Mož se vrne domov. Stre se mu srce. Nekako mu uspe preživeti. Odide v samostan. Posveti se Bogu in sebi. A ljubljene ne pozabi nikdar. Za vedno ostane z delčkom srca povezan z njo. Ona ga obiskuje v sanjah. Pošilja mu znake iz onstranstva. Prior mu pojasni, da razlike med smrtjo in večnim življenjem pravzaprav ni. Kot ločnico so jo naredili le neverujoči ljudje.

Bistveno je, kako se soočiti z duševno bolečino ob branju te pretresljive, tragične ljubezenske zgodbe iz časa čarovniških procesov.

Gre za resnično, pretresljivo ljubezensko zgodbo Friderika Herbersteina z gradu Hrastovec iz Lenarta v Slovenskih goricah in nižjo plemkinjo Agato Nürnberger z gradiča Štralek. Dogajala se je pred štiristo leti v Lenartu, v času čarovniških procesov, ki so bili na slovenskem Štajerskem, kot izvemo iz spremne besede, še posebno pogosti in kruti. Zgodbo je v življenje mojstrsko obudil pisatelj Ivan Sivec. Gre za njegovo stooseminosemdeseto knjigo, z naslovom Zbogom, ljubezen moja.

ČAROVNIŠKI PROCESI

»V Slovenskih goricah se je samo v sedemnajstem stoletju odvijalo več kot tristo čarovniških procesov, za katere danes vemo in je zanje ohranjeno dokumentirano gradivo. Prenekateri tovrstni proces pa se je ohranil samo skozi ljudsko izročilo. Lep primer tega je zgodba o nesrečni ljubezni Agate in Friderika Herbersteina, ki sta ji čas in ljudska domišljija marsikaj dodala in jo ustrezno ljudski predstavi zavila v romantično pripoved. Korenine ima vsekakor v resničnih dogodkih oziroma ima resnično podlago v histeriji preganjanja čarovnic na slovenskem Štajerskem na prelomu iz šestnajstega v sedemnajsto stoletje,« je v spremni besedi h knjigi zapisal raziskovalni zgodovinar Sašo Radovanovič.

OBUDITEV SPOMINA

Slovenci imamo precejšen del spomina na svojo zgodovino zbrisan. S tem imamo zbrisan tudi spomin na travme. Travme zaradi sežiganja čarovnic, inkvizicije, svetovnih vojn, bratomornih vojn in drugih grozot. Če tega ne odpremo in razčistimo vsak pri sebi, se to prek genskega zapisa prenaša naprej na naslednje rodove. In ne moremo biti srečni in ustvarjalni, ne kot posamezniki ne kot narod. Bližnjice ni. Četudi se preselimo na drug konec sveta, to ostane z nami. Čaka nas, da osvetlimo in se pomirimo. Potem nas bo pustilo na miru, ne bo več hodilo za nami.

Rešitev so nakazali in uporabljali evropski staroselci, tudi slovenski: dvig duhovne moči in zavesti.

Kaj vse imamo Slovenci zabrisano, tega se je lotil Ivan Sivec v svojih zgodovinskih in biografskih romanih in drugih knjigah. Rdeča nit je ljubezen, najmočnejša povezovalna sila, zaradi katere smo prišli na svet, zaradi nje smo tu. S tem iz globin naše podzavesti potegne potlačena čustva, da tudi najtemnejše lahko pride na svetlo v zavest in se lahko s tem soočimo. Vse svoje knjige je opisal v svoji stodevetinosemdeseti knjigi Sledi mojih poti, ki je tudi pravkar ugledala luč sveta. Ponudil nam je veliko tem za osvetljevanje. In da je to še kako potrebno, dokazuje dejstvo, da je pisatelj med najbolj branimi avtorji v slovenskih knjižnicah. Psihoanalitik Jožef Magdič je njegovo literaturo opisal kot globinsko in trajno, njega pa za zdravitelja zgodovinsko izropane slovenske duše. S svojimi knjigami najprej zdravi svojo dušo, s tem pa da priložnost tudi nam drugim, da to naredimo vsak pri sebi. Mir, sprava se najprej začne v lastnem srcu in duši.

RAZUMEVANJE ŽIVLJENJA

Ko beremo knjigo, se zavemo, kako malo pravzaprav vemo o življenju. Zakaj trpljenje? Zakaj grozodejstva? Zakaj dobro in zlo? Zakaj svetloba in tema? Zakaj usoda piše tako krute scenarije? A če ne poskušamo vsaj razumeti, je bilo pisanje Ivana Sivca zaman. Vsak mora to predelati sam pri sebi. Vsaj poskušamo lahko razumeti to bolečino duše, stisko, ki pride na dan ob branju knjige. Pri tem si lahko pomagamo z vsemi filozofijami sveta, vsaka ima v sebi bisere, da iz njih sestavimo mozaik resnice. Če ne poskušamo vsaj malo razumeti, se to, kar izzove pisatelj s svojim pisanjem, potlači nazaj. In čaka, da se bo s tem spopadel nek naš zanamec, ki bo bolj pogumen in bo imel širše razumevanje in znanje o delovanju človeške duše, življenja. Bistveno je torej, kako se soočiti z duševno bolečino, ki se pojavi ob branju te pretresljive, tragične ljubezenske zgodbe iz časa čarovniških procesov.

Lahko se celo zgodi, da nas med branjem knjige preseneti še bolečina v križu, hrbtenici ali kje drugje v telesu. Živčni sistem se vznemiri, je spet v stresu. Telo je naša podzavest, to pa z branjem znova razburkamo. Lastni spomini in spomini prednikov privrejo na dan. Lahko se vzbudita slaba vest in občutek krivde.

ZALJUBLJENOST, LJUBEZEN

Življenje ne piše le lepih ljubezenskih zgodb. Neka filozofija pravi, da večja ko je zaljubljenost, večja je praznina v človeku, ki jo je treba zapolniti s seboj. Glavni junak romana gre na koncu v samostan, kjer skuša zapolniti to praznino. Kot bi bila nakazana pot. A zakaj usoda piše tudi tako krute zgodbe, kot je bilo dogajanje na Štajerskem, pa je res težko razumljivo, nepojmljivo. A jih piše, še danes.

Po zakonu vzroka in posledice naj bi to, kar smo nekoč povzročali drugim, izkusili na lastni koži. A Človek nikomur ne privošči nasilja, tudi svojemu nasprotniku ne. Karma ne opravičuje nasilja, ker povzroča novega. Nori krog nasilja se po tej teoriji nikoli ne konča.

Rešitev so nakazali in uporabljali evropski staroselci, tudi slovenski. Dvig duhovne moči in zavesti. S posebno razporeditvijo kamnov in graditvijo sistema sakralnih zgradb so čez pokrajine vzpostavili tako biopolje, ki je ljudem dvigovalo duhovno raven in višalo zavest. Zaradi tega so medsebojno živeli v večjem razumevanju in spoštovanju. Gre za starodavno znanje, ki se je prenašalo iz roda v rod več tisočletij, tudi na naših tleh.

Nihče natanko ne ve, kaj vse nosi s seboj, kaj je nekoč počel in kako se mu bo to vrnilo v takšni ali drugačni usodi. Koliko v obliki krivice in koliko v obliki pravice. V življenju je sedanjost nenehno prepredena s preteklostjo. Osebno obsojanje za nazaj je brezplodno, bolj smiselno je razumevanje. In da se v srcu nekaj spremeni, zgane v sedanjem trenutku, da se bo lahko svet v prihodnosti vrtel svetleje.

ZBOGOM, LJUBEZEN MOJA

Pisatelj Ivan Sivec nam v romanu razkriva pretresljivo ljubezensko zgodbo med čarovnico Agato z gradiča Štralek in grofom Friderikom z gradu Hrastovec iz Lenarta v Slovenskih goricah. Roman sloni na legendi s preloma s šestnajstega na sedemnajsto stoletje. Prikazuje tudi delovanje verskih blaznežev skakačev ter usodne dogodke v trdnjavi Velika Kaniža, usmrtitve na Dunaju in življenje na matičnem gradu grofov Herbersteinov v bližini Gradca. Pripoved se sklene s sporočili iz nebes v benediktinskem samostanu v Šentpavlu v Labotski dolini. Dodani so daljši zgodovinski orisi čarovništva na Štajerskem izpod peresa Saša Radovanoviča, zgodovinska dejstva, uporabljena literatura in bogato slikovno gradivo.

Tatjana Svete

Knjiga: Zbogom, ljubezen moja