Zemljenje je uravnavanje telesa z zdravilno Zemljino energijo. Pomeni, da se ponovno povežemo z Zemljo. To nam pomaga povrniti zdravje na vseh ravneh. Zemljimo se lahko z bosonogo hojo, saj je Zemljino površje namreč vir neomejenih, vedno znova obnovljivih zalog prostih ali potujočih elektronov, ali pa s pripomočki za zemljenje.
Po zemljenju sta se izboljšala celjenje ran in imunski odziv ter zmanjšala bolečina in parametri vnetja.
Bosonoga hoja ali hoja z usnjenimi obuvali, sedenje, stanje ali spanje na tleh so človeštvu dolgo omogočali, da so elektroni s površja Zemlje lahko prehajali v telo in se je vsak del telesa električno uravnal. Zdaj, ko smo obuti, smo izolirani. Naša oblačila so večinoma izdelana iz neprevodnih sintetičnih vlaken. Večino časa preživimo v zaprtih prostorih z lesenimi, PVC ali plastičnimi tlemi. Svoje hiše izoliramo s plastično ali leseno izolacijo. Spimo v lesenih posteljah. A plastika in les sta neprevodna, zato elektroni ne morejo teči. S številnimi električnimi napravami okoli sebe ustvarjamo nova, umetna energijska polja. Elektromagnetno sevanje oddajnih stebrov, mobilnih telefonov, brezžičnega omrežja, omrežja Bluetooth in drugih nas vse bolj spreminja v antene. Električni naboj iz elektromagnetnega valovanja vsrkamo, ne da bi ga lahko ponovno odvedli.
Zaradi vsega tega smo močno energijsko podhranjeni. Spet se moramo povezati z Zemljo, da bi se kot bioelektrična bitja vrnili v naravno stanje. Si povrnili energijo in zdravje. Priključiti se moramo torej na svoj najnaravnejši električni vir – Zemljo.
PROSTI RADIKALI IN OKSIDATIVNI STRES
A kaj za nas pomeni stalno pomanjkanje elektronov v telesu? Danes je to sinonim za presežek prostih radikalov. Sodobno življenje že tako zagotavlja preveč prostih radikalov v telesu: stres, okoljski strupi, slaba prehrana, kajenje, alkohol, sladkor. To vodi do oksidacijskih procesov, ki poškodujejo naše najmanjše sestavine, celice. Večinoma so prosti radikali kisikovi radikali ali molekule kisika, ki jim v atomski lupini manjka elektron, ki ga nato odvzamejo drugim molekulam v telesu.
Tudi v našem telesu med vsemi vrstami presnove, kot so prebava, dihanje in gibanje (zlasti med tekmovalnim športom), nenehno nastajajo prosti radikali. Ti sami po sebi niso slabi, saj v organizmu opravljajo pomembne naloge. Sodelujejo denimo pri tvorbi živčnih prenašalcev in hormonov ter imajo pomembno vlogo pri podpori imunskega sistema. Tam na primer povzročajo visoko stopnjo oksidativnega stresa v makrofagih, da bi uničili vsiljivce. Toda preveč prostih kisikovih radikalov, ki jih njihovi kolegi, antioksidanti – telesu lastni elektroni, ki jih dobimo s prehrano, ali celo onesposobljeni elektroni – nimajo več pod nadzorom, sproži verižno reakcijo. To nato, kot rečeno, vodi v oksidativni stres, poškodbe celic in DNK ter vnetja. Vnetja pa še povečujejo oksidativni stres. Dolgoročno to botruje boleznim in prezgodnjem staranju.
Tudi bakterije, virusi in druge škodljive snovi so pozitivno nabiti in od nas prav tako črpajo elektrone. A rešitev je! Takoj ko se prizemljimo, lahko molekule potešijo svojo lakoto po elektronih neposredno z zemeljskega površja in jim ni treba »pumpati« našega telesa.
ZNANSTVENO UTEMELJENO
Leta 2010 so raziskovalci primerjali krvne vrednosti tridesetih udeležencev testa pred zemljenjem in po njem. Po dveh urah zemljenja so bile vse pregledane vrednosti, kot so kožni upor, vsebnost kisika v krvi, frekvenca dihanja, pulz in pretok krvi, boljše kot prej.
»Zemljenje štejem za največji zdravstveni preboj v vseh letih mojega medicinskega delovanja,« je dejal znani ameriški kardiolog Stephen Sinatras, ko je povzel svoje izkušnje in izsledke študije iz leta 2013, ki jo je izvedel skupaj s Kalifornijsko univerzo.
Leta 2015 so raziskovalci dveh ameriških univerz proučevali učinke zemljenja na celjenje ran in vnetja ter ugotovili, da sta se izboljšala celjenje ran in imunski odziv ter zmanjšali bolečina in parametri vnetja.
Prav tako leta 2015 so raziskovalci dokazali, da zemljenje izboljša tudi razpoloženje. V ta namen so udeleženci – ena skupina z ozemljitvijo in ena s placebom – eno uro sedeli na »ozemljenem« stolu. Rezultat je bil jasen: že po eni uri je bilo razpoloženje ozemljene skupine bistveno boljše kot razpoloženje placebo skupine.
Že po eni uri je bilo razpoloženje ozemljene skupine bistveno boljše kot razpoloženje placebo skupine.
Najpomembnejši mehanizem delovanja zemljenja je preprečevanje poškodb zaradi prostih kisikovih radikalov. Zemljenje zmanjša vnetja na splošno ter kronične bolečine in napetosti. Tiha ali kronična vnetja povzročajo arterijske bolezni. Ogrožajo občutljive notranje stene arterij, ki oskrbujejo srce in možgane. Ne oskrbujejo jih več z zadostno količino krvi, hranilnih snovi in kisika, kar vodi v srčne napade in kapi. Bolezni srca in ožilja so glavni vzrok smrti v industrializiranih državah. Kronično vnetje uničuje tudi živčne celice v možganih, kar je predpogoj za nevrodegenerativne bolezni, kot sta Parkinsonova bolezen in demenca. Poleg tega lahko spodbujajo razrast obolelih celic in jih spremenijo v rakave celice.
POVEZOVANJE Z ZEMLJO
Čim pogosteje hodimo bosi, na človeškem stopalu je namreč tisoč sedemsto živčnih končičev ter pomembnih refleksnih in akupunkturnih točk. Nabirajmo zelišča, dotikajmo se dreves. Priporočljivo je pol ure na dan. Posebno učinkovito je tudi knajpanje, saj je voda na splošno dober prevodnik. Zelo priporočljivo je jutranje stopanje po rosi – poleg drugih koristi za zdravje.
Če gremo na piknik ali ležimo na travniku, ne uporabljajmo odej iz umetnih materialov ali podlog za spanje, temveč uporabimo odejo iz prevodnih naravnih materialov, kot so lan, bombaž in volna. Najbolje je, da iz tega naredimo vsakodnevno rutino. Če prenehamo z rednim povezovanjem z Zemljo, pozitivni učinki takoj izginejo, simptomi bolezni, ki so izginili, pa se zlahka povrnejo.
BLAZINA ZA ZEMLJENJE
Pri zemljenju (ang. earthing) gre za blagodejno povezovanje telesa neposredno z zemljo ali s pripomočki za zemljenje. Blazino za zemljenje damo pod tipkovnico in miško ali pa se sezujemo in na blazino položimo bose noge. Seveda lahko obe uporabljamo hkrati ali menjaje enkrat pod rokami, drugič pod nogami. Vedno pa naj bo blazina v stiku z golo kožo.
Pred uporabo obvezno preverimo, ali je električna vtičnica ozemljena. To lahko storimo tudi z merilnikom za testiranje vtičnic »Peakmeter«. Če vtičnica ni ozemljena, nam mora napako najprej odpraviti električar!
A. Š.
Blazina za zemljenje (za delo z računalnikom)
Merilnik za testiranje vtičnic »Peakmeter«