Vsak od nas si, ko pride k zdravniku, želi, da ne bi bil le številka. In da zdravnik zanj ne bi imel le največ sedem minut časa. Želi si, da bi se mu posvetil tako po strokovni kot po človeški plati. Da bi mu prisluhnil kot človeku. Mu pogledal v oči, imel do njega sočutje, ga poslušal, potrepljal po rami in rekel, da bo vse v redu. Se zdi to pretiravanje, otročje? Nikakor ne! To so nekoč dobro vedeli šamani in vrači. Pozornost drugega človeka, sploh če je ta avtoriteta, kot to zdravnik je, je lahko bolj blagodejna od zdravila.