Na Zahodu smo v zadnjih desetletjih priča inflaciji »človekovih pravic«. V praksi to pomeni, da danes lahko pripadniki katerekoli skupine, ki se čuti oškodovano oziroma »deprivilegirano«, prisilijo večino k popravi teh »krivic«. S tem je odprta pot do sprejemanja zakonov in sodniških odločitev, ki se že na prvi pogled zdijo skregane z razumom. In ko je neka družba na vseh ravneh vpeta v namišljeni »boj proti podnebnim spremembam«, bodo svoje zadoščenje začeli glasno terjati vsi, ki so prepričani, da bi morale njihove države storiti več za »zeleni prehod«. Prav to se je tudi zgodilo 9. aprila letos, ko je Evropsko sodišče za človekove pravice presodilo v korist združenja »Starejše ženske za zaščito podnebja«, ki je tožilo Švico, češ da si ne prizadeva dovolj za »brezogljično družbo«.