OPIS TAPISERIJE »JELEN – OBEŠENEC«:
Nihče ga ni poznal, a vsekakor je bil eden od nas. V življenju se ni znašel, saj ga je goljufalo in se ga je vztrajno držala smola. Sveta ni razumel in potapljal se je v objemu želja in strahov. Sčasoma se mu je svet zazdel ravno nasproten od njegovih pričakovanj.
Nekega dne je izjavil, da se bo obesil. Nihče ga ni iskreno pomiloval, saj je bil vsem tujec. Nabavil si je močno vrv in zvečer odšel do vislic. Našel si je vislice v obliki listnate veje, ki je po sebi spominjala na gavge.
Če ga družba že ni pomilovala, pa ga je zjutraj vseeno pogrešala. »Kje pa je zdaj tisti večni nergač? Da se ni zares obesil?« Iskali so ga po okolici mesta in ga kmalu našli. »A se nisi obesil?« so ga vprašali, on pa jim je odgovoril: »Sem se, a za nogo.« Visel je obešen z nogo na tramu gavgah, z glavo pa je visel navzdol, obrnjen proti njemu tako čudaški, krivični in nesprejemljivi zemlji. Po njegovem z njim ni bilo nič narobe, narobe je bilo z zemljo in zato je bil zdaj nanjo narobe oziroma »pravilno« obrnjen.
Ko je tako vso noč visel, mu je v glavo butala kri, on pa se je zaradi pritiska vse bolj zavedal, da je egoist, klasično obseden s samim seboj. Vse, kar je doslej počel, vse, kar si je želel in česar se je bal, je bilo posledica egoizma. Od butanja krvi v možgane in od same prepoudarjene egoističnosti se mu je dozdevalo, da mu iz glave nekaj poganja. Sámo to zavedanje ga še ne bi odrešilno spremenilo, če mu ne bi iz same možate sebičnosti na glavi začeli rasti rogovi. Košati, veliki, širni, razkošni rogovi, na katere bi bil na nek način celo lahko ponosen.
Ko so ga tako prenovljenega staknili z vrvi, je odrešen egoizma postal jelen.
Avtor: Radovan Rakovec
Dimenzije: 100 × 100 cm
