Kaj nam sporoča naša duša?

Naša duša ima neskončno modrosti in znanja in je to pripravljena v vsakem trenutku deliti z nami. To lahko v našem življenju takoj ustvari več miru, radosti, obilja, dobrega počutja in ljubezni. Povezava z lastno dušo je vir intuicije, navdiha in domišljije. Vodila nas bo do najvišjega potenciala v našem življenju. Naša duša ve, kdo smo, kako smo in kje smo morebiti obtičali.

»S svojo dušo se lahko poveže vsakdo sam. Ne gre za moč, ki bi bila dana le nekaj ljudem. Gre za naravno in prirojeno sposobnost, ki je nikoli nismo nameravali pozabiti,« pravi duhovna učiteljica Sara Landon, ki nas knjigi Vi ste kanal vodi, da obudimo dar, ki ga imamo in smo ga morda pozabili. Spodbuja nas, da se povezujemo tudi s svojimi angeli vodniki in duhovnimi mojstri.

VDIH IN IZDIH

Pripravimo si zvezek in pisalo. Zaprimo oči in zavestno trikrat globoko vdihnimo in izdihnimo. Troje ali več globokih vdihov in izdihov je pomemben del postopka, zato ga ne preskočimo. Svoje zavedanje premaknimo od glave navzdol do srca. Zamišljajmo si stopnice, ki iz glave vodijo v naše srce. Po njih stopajmo navzdol, korak za korakom. Ko pridemo do srca, si zamislimo, da se pred nami pojavijo odprta vrata, ki nas vabijo v naše srce.

VPRAŠANJE ZA DUŠO

Vzemimo si nekaj trenutkov in začutimo, kako dobro dene biti v srcu. Opazimo, da smo mirni in da je čenčanje našega uma nenadoma utihnilo. Uživajmo v miru in spokojnosti. Še vedno z zaprtimi očmi postavimo vprašanje: »Kaj moja duša najbolj želi, da vem v tem trenutku?« Ali pa morda: »Kaj moj višji jaz najbolj želi, da vem?« Ali preprosto: »Kakšno sporočilo ima moja duša zame v tem trenutku?«

SPOROČILO ZAPIŠIMO

Ko začutimo impulz, odprimo oči in začnimo pisati, kar nam sporoča naša duša. Kakršno koli sporočilo slišimo ali nam pride na misel, zapišimo na papir. Prepustimo se, besedila ne urejajmo, da ne zmotimo in prekinemo toka misli. Morda nas bo motil občutek, da si vse skupaj izmišljamo, a ne prepustimo se tem mislim. Ti dvomi so na začetku normalni. Kmalu jih bo energija duše razpršila. Ko dobimo občutek, da je sporočila konec in se je duša umaknila, zaključimo s pisanjem. Ni pomembno, koliko smo zapisali, pomembno je sporočilo.

PREBERIMO NA GLAS

Sporočilo nato preberimo na glas ali pa naj ga nam na glas prebere nekdo drug.

»Po mojih izkušnjah je to ključno. Ob branju na glas v sporočilu hitro začutite energijo in moč. Ko sporočilo pišete, slišite glas v glavi. Ko pa ga berete na glas ali vam ga bere nekdo drug, energijo in moč sporočila čutite drugače. Morda boste celo zaznali močne, ljubeče občutke, ki se bodo dvigali v vas med poslušanjem glasno branega sporočila,« svetuje Sara Landon.

Glas našega uma v naši glavi običajno zveni očitajoče, sporočila duše pa poudarjajo ljubezen, sprejemanje, mir in nas opogumljajo.

In kako ločimo, kaj je glas našega vsakdanjega uma in kaj glas naše duše? Povsem preprosto. Glas našega uma v naši glavi običajno zveni očitajoče: »To bi moral narediti.« – »Tega še nisi naredil.« – »Ne bi smel reči tega.« – »To bi moral razrešiti.« – »Tole si zamudil.« … Sporočila duše pa so povsem drugačna. Poudarjajo ljubezen, sprejemanje, razumevanje, mir in nas opogumljajo. Nikoli nas ne sodijo in obsojajo.

D. N.