01/231-93-60 ali 051 307 777
01/231-93-60 ali 051 307 777
Zdravje možganov in možganske bolezni so zelo povezani s tem, kaj pride v naše črevesje. Kar se danes dogaja v našem črevesju, določa naše tveganje za številna nevrološka obolenja! Tako ameriški nevrolog in nutricionist David Perlmutter v knjigi »Zdravi možgani: moč črevesnih mikrobov za zdravje in zaščito vaših možganov – za vse življenje« opisuje ključno vlogo človeškega mikrobioma na naše možgane. A ne le na možgane. Na vse telo, saj brez njih ne moremo obstajati.
Nimajo oči, ušes, nosu ali zob. Nimajo okončin, srca, jeter, pljuč ali možganov. Ne dihajo in ne jedo kot mi. S prostim očesom jih sploh ne moremo videti. Vendar jih ne podcenjujmo. Po eni strani so bakterije izjemno preproste, saj so le iz ene celice. Po drugi strani pa so izredno zapletene, v mnogih ozirih celo visoko razvite, in so sploh zelo zanimiva skupina bitij. Nekatere bakterije lahko živijo pri temperaturah, pri katerih bi nam zavrela kri, druge pa uspevajo na mestih pod lediščem. Ena vrsta bakterij lahko prenese celo tisočkrat večje sevanje kot mi. Te mikroskopske žive celice se prehranjujejo z vsem – od sladkorja in škroba do sončne svetlobe in žvepla. Bakterije so temelj vsega življenja na Zemlji. Bile so prvotne oblike življenja na planetu in verjetno bodo tudi zadnje. Zakaj? Brez njih ne more obstajati nič živega, niti mi ne!
Črevesne bakterije so kakor samostojen organ, enako pomemben kot srce, pljuča ali možgani.
Ocenjujejo, da v človekovem črevesju biva vsaj deset tisoč različnih vrst. A nekateri znanstveniki domnevajo, da številka utegne presegati petintrideset tisoč vrst! Večina črevesnih mikrobov – poleg glivic, virusov, protozojev in evkariotskih parazitov, ki imajo prav tako pomembno vlogo pri našem zdravju – so bakterije. Skupaj bi črevesne bakterije tehtale poldrugi kilogram ali dva kilograma, približno toliko kot naši možgani. Na naše črevesne bakterije zato lahko gledamo kot na samostojen organ, ki je za naše zdravje prav toliko pomemben kot srce, pljuča, jetra in možgani.
Po najnovejših odkritjih črevesna flora pomaga pri prebavi in vsrkavanju hranilnih snovi. Ustvari fizično pregrado, ki varuje pred potencialnimi vsiljivci.To so škodljive bakterije (patogena flora), škodljivi virusi in nevarni paraziti. Nekatere vrste bakterij imajo laskom podobne bičke, ki jim pomagajo pri plavanju; raziskovalci so pokazali, da »flagele«, kot pravimo tem bičkom, v hipu ustvarijo smrtonosni rotavirus.
Črevesna flora deluje kot stroj za razstrupljanje. Črevesni mikrobi imajo posebno vlogo pri preprečevanju okužb in služijo kot obramba pred mnogimi strupi, ki pridejo v naše črevesje. Ker nevtralizirajo številne strupe, ki so v hrani, so kot naša druga jetra. Če zmanjšamo število koristnih bakterij v črevesju, s tem dodatno obremenimo jetra.
Dogajanje v črevesju močno vpliva na odziv imunskega sistema. Črevesje je dejansko naš največji organ imunskega sistema. Poleg tega lahko bakterije »učijo« in podprejo imunski sistem tako, da vzpostavijo nadzor nad določenimi imunskimi celicami in s tem preprečijo avtoimunskost (stanje, v katerem telo napada lastna tkiva).
Neuravnotežen mikrobiom lahko zavre imunski sistem in poveča vnetje.
Črevesna flora tvori in sprošča pomembne encime in snovi, ki sodelujejo z našo biologijo. Pa tudi kemikalije za možgane, vključno v vitamini in živčnimi prenašalci. Pomaga tudi pri obvladovanju stresa. Vpliva namreč na naš endokrini – hormonski – sistem. Pripomore k temu, da dobro spimo. Nadzoruje vnetne poti v telesu. To zmanjša tveganje za tako rekoč vse vrste kroničnih bolezni.
Naši mikrobni prijatelji na tri načine zmanjšajo tveganje za možganske bolezni:
• Pomagajo obvladovati vnetja. Ravnovesje in raznolikost črevesnih bakterij uravnavata, koliko vnetja bo v našem telesu. Zdrave ravni raznovrstnih koristnih bakterij omejujejo nastajanje vnetnih kemikalij v telesu in možganih. Vnetje je temelj degenerativnih bolezni, kot so sladkorna bolezen, rak, srčno-žilne bolezni in alzheimer.
• Pomagajo ohranjati neokrnjenost črevesne stene in preprečujejo prepustnost črevesja. Prepustno črevo, ki ga povzroči neravnovesje črevesnih bakterij, omogoči različnim beljakovinam v črevesu prehajanje skozi črevesno steno, s čimer ogrozijo imunski sistem. Ta sproži imunski odziv, ki vodi k vnetju. Na prepustnost črevesja vplivajo različni dejavniki, kot so nekatera zdravila, patogene bakterije, stres, okoljski strupi, povišan krvni sladkor in sestavine, kot je gluten.
• Tvorijo kemikalije, ki so pomembne za zdravje možganov, kot so BDNF (nevrotrofični dejavnik, ki izvira iz možganov) in razni vitamini, kot je B12. In celo živčni prenašalci, kot sta glutamat in GABA. Prav tako fermentirajo nekatere spojine iz hrane, kot so polifenoli, v manjše protivnetne snovi, ki se lahko vsrkajo v krvni obtok in tako zavarujejo možgane.
Izbirajmo živila, bogata s probiotiki. Večini prebivalcev sveta fermentirana hrana zagotavlja probiotične bakterije v hrani. V knjigi Perlmutter navaja recepte s fermentiranimi živili, kot to fermentirane mlečnine, vodni kefir, fermentirana zelenjava, fermentirano meso, ribe in jajca, fermentirano sadje, fermentirani napitki.
Uživajmo manj ogljikovih hidratov in več visokokakovostnih maščob.
Uživajmo vino, čaj, kavo in čokolado, zmerno seveda. Ta živila vsebujejo najboljše naravne snovi, ki podpirajo zdravje črevesnih bakterij: flavonoide oziroma polifenole, močne antioksidante v rastlinah.
Izbirajmo živila, bogata s prebiotiki. Prebiotiki so snovi, ki jih črevesne bakterije tako rade jedo za svojo rast in delovanje, brez težav pa jih zaužijemo z določenimi živili. Najboljši viri so arabski gumi, surova korenina cikorije, surov topinambur, surovi regratovi listi, surov česen, surova por in čebula, kuhana čebula, surovi šparglji.
Pijmo čisto vodo. S tem se izognemo črevesju škodljivim kemikalijam, kot je klor, ki jih dobimo s pitno vodo. Danes je na voljo vrsta različnih tehnologij za čiščenje vodovodne pitne vode, od preprostih filtrirnih vrčev do destilatorjev vode za domačo uporabo in hišnih sistemov za čiščenje pitne vode z reverzno osmozo.
Vsako sezono na post. Šest ključnih korakov za okrepitev črevesne flore David Perlmutter podrobno opisuje v svoji knjigi Zdravi možgani.
Eva Majnik
