BREZPLAČNA POMOČ IN SVETOVANJE

01/231-93-60 ali 051 307 777

V košarici ni izdelkov.

Neizčrpni vir neskončne energije

»Tisti dan, ko bomo točno izvedeli, kaj je elektrika, bo najpomembnejši dan v zgodovini človeštva,« je nekoč zapisal Nikola Tesla, človek veličastnega razodetja vrtilnega magnetnega polja, ki vključuje projekt izmeničnega električnega toka kot najdragocenejše globalne blagovne znamke, ki jo uporabljamo vsi. Ob tem je dodal: »Jaz sem elektrika, gospod Smith, tudi vi ste elektrika, a se tega še ne zavedate, dovolj je, da verjamete,« o Nikoli Tesli (1856–1943) pripoveduje Ljubo Kogoj*, ki bibliografijo njegovega dela in življenja proučuje že sedemintrideset let.

Tudi sogovornikovo življenje je bilo tesno povezano z elektriko, saj je bil do upokojitve zaposlen v tolminski enoti delniške družbe Elektro Primorska. V prostem času pa je neutrudno raziskoval izključno Teslovo življenjsko delo elektrotehnike.

Tesla je do svojih odkritij prihajal na nenavadne načine. Lahko kakega navedete?

Denimo, tistega prelomnega trenutka, ko se mu je razkril načrt za večfazni indukcijski elektromotor, se je takole spominjal: »Globoko v zavesti se je nahajala rešitev, ki pa je še nisem bil sposoben dokončno oblikovati. Nekega popoldneva februarja 1882 sem se s prijateljem Antalom Sziegetyjem sprehajal po budimpeštanskem parku in mu recitiral razne pesmi. Sonce je zahajalo in spomnil sem se stihov iz Goethejevega Fausta:

Sonce tone in večer razpenja krila,
zdaj bo drugod pognalo sok življenju.
Ah, zakaj mi niso dana mehka krila,
da poletim s teboj v hrepenenju!
Lepo se sanja ob slovesu sonca,
a peruti čakal bom brez konca
ob duhovnih, kot dih lahkih krilih.«

Ko je v fazi vznesenosti in navdiha izgovoril te besede, se mu je kot blisk strele utrnila zamisel, in v hipu se mu je razkrila dolgo iskana resnica. S palico je v pesek risal načrte, ki jih je šest let kasneje pokazal na predavanju pred ameriškim inštitutom elektroinženirjev. Med temi je bil tudi načrt večfaznega indukcijskega elektromotorja. S tem je vpeljal dobo električne moči, temelj, na katerem je zgrajen industrijski sistem vsega sveta.

Tesla je poudarjal pomen bioenergije v človekovem telesu za celostno zdravje organizma z električnimi tokovi, ko smo v stiku s svojo dušo.

Kakšen bi bil danes svet brez elektrike?

Če pomislimo, kaj bi naš svet brez elektrike – brez radia, televizije, interneta, radarjev, rentgenskih aparatov v medicini, pripomočkov v stomatološki medicini in magnetnih resonanc (kjer je merska enota »tesla« vključena v gostoti magnetne indukcije in pretoka), ustavili bi se celo električni avtomobili in vlaki, mesta in vasi bi se znašle v temi – potem lahko trdimo, da je vsak električni drog, ki predstavlja prenosno pot izmeničnemu električnemu toku do oddaljenih mest in vasi po vsej Zemlji, Teslov spomenik. Saj je izmenični tok v prvi vrsti električni tok, kateremu lahko periodično spreminjamo smer, ga lahko transformiramo na visoke napetosti in prenašamo na velike razdalje.

Dejali ste, da je izmenični tok tudi najdragocenejša globalna blagovna znamka …

Njegova prisotnost v sistemu, ki ne dopušča prekinitev, je tako v proizvodnji, transportu, distribuciji, predmet poslovanja in prodaje in vpliva na tako široka področja, kot so poleg energetike še telekomunikacije, daljinsko upravljanje, robotika, avtomatika in digitalna tehnika. Prisoten je v visokih, srednjih in nizkonapetostnih mrežah in je najdragocenejša globalna blagovna znamka, ki je po raziskavah Akademije tehniških znanosti v ZDA omogočila največji tehniški dosežek človeštva v dvajsetem stoletju – to je povezanost elektro-energetskega sistema sveta. Brez tega bi padli v stanje starega Rima, petrolejk in sveč, hkrati pa predstavlja osnovni element družbenega napredka in ga najdemo v vsaki sodobni električni napravi kot tudi v razsvetljavi.

Kako je Tesla razumel resničnost?

Širše kot jo priznava znanost, saj je znanost proces za razumevanje sveta in nas samih in ne niz za vse čase zacementiranih pravil. Zato si je vse svoje življenje prizadeval narediti čim več dobrega za človeštvo, kar pravo veljavo dobiva šele v enaindvajsetem stoletju, ko smo priča uresničevanju nekaterih njegovih vizionarskih zamisli.

Katere so te zamisli?

Vključujejo celostni pogled na svet, znanost o duhovnosti, vpogled v temelj stvarstva, ki je subkvantno, univerzalno, informacijsko etrsko polje, proučevanje prostih energij s formativno tehnologijo, kjer naprave delujejo prek vanje vgrajenih simbolov, ki omogočajo meddimenzionalno komunikacijo. Vključujejo znanost, ki proučuje vibracijsko tehnologijo, kot je sočutje, evolucija in razvoj zavesti. Kot zadnjo znanstveno uganko raziskovanje univerzalnega kot tudi lokalnega biopolja. To vključuje elektriko, magnetizem, svetlobni in zvočni eter in vse kvantne procese v kvantnih znanostih, ki jih lahko uvrstimo v Teslovo etrsko fiziko. Ta pa proučuje življenjske sile etra kot osnovo fizikalnih zakonov ali sile življenja, ki snovi organizirajo.

Kaj je imel Tesla še namen izumiti?

Neizčrpen vir neskončne energije, s čimer bi po njegovem prepričanju odpravil večino vzrokov za vojne med narodi in onesnaževanje planeta. V smislu razvoja človeštva je dejal, da človek ni nikdar bolj človek kot takrat, ko svoje znanje pridno zbira kot čebela med v panju in ga skuša uporabiti za reševanje problemov človeštva.

Kako obsežna je njegova znanstvena zapuščina?

Enormna. Kar dokazujejo brezštevilne diplome in priznanja. Veliko svetovnih univerz, predvsem iz Evrope in ZDA, mu je podelilo častne doktorate znanosti. Življenjepisci so ga razglasili za svetnika znanosti in ga postavili ob bok Leonardu da Vinciju, človeku, ki je znanost ustvaril. Na spominski plošči, vzidani v veži hotela, kjer je Tesla živel in umrl, piše, da je s svojimi odkritji na področju izmeničnega električnega toka uvedel ZDA in preostali svet v moderno industrijsko ero.

Na kaj nas je še opozarjal?

Na pomen bioenergije v človekovem telesu za celostno zdravje organizma z energijami in električnimi tokovi, ko smo v stiku s svojo dušo – kot najsubtilnejšim delom elektrike, ki je nosilec življenjskih funkcij in arhetip človekovega zdravja. Imel je tudi vizijo, da bo, ko bo znanost začela proučevati nefizikalne, subtilne ali tenkočutne pojave, v desetih letih napredovala bolj kot prej v vseh stoletjih svoje zgodovine.

Katere pojave je imel v mislih?

Med drugim Teslove longitudinalne oziroma skalarne valove. To so multidimenzionalni valovi, ki prihajajo iz najvišjih dimenzij, povezujejo materialni svet s kvantnim in abstraktnim svetom in imajo nadsvetlobno hitrost. Na Zemlji se odzivajo na namen in duhovne afirmacije ljudi, ki so uglašeni sprejemniki Teslovih skalarnih valov, zato so temelj za obrazložitev telepatije in intuicije. To pomeni zaznavanje in občutenje zavestnih vsebin, občutkov, misli in čustev na daljavo. So tudi največji dragulj duhovnega potenciala in najbolj ekološki način komunikacije.

Cilj dosežemo, če postavimo Boga v središče vseh svojih dejanj, saj je Bog vir neskončne energije.

Sami ste postavili enačbo skalarnega vala, glede na dano Teslovo hitrost skalarnega vala. Kakšna je enačba?

Enačba je: λ × f = v. Hitrost skalarnega vala je valovna dolžina krat frekvenca celice. To pomeni: 500 mm × 950 MHz = hitrost skalarnega vala 475.000 km/s. To je tudi hitrost misli, ker so misli skalarne narave. Tesla je dejal, da se človek, ko se njegovo naravno nagnjenje razvije v strastno željo, svojemu cilju bliža s kilometrskimi koraki in hitrostjo 475.000 kilometrov na sekundo.

Cilj dosežemo, če postavimo Boga v središče vseh svojih dejanj, saj je Bog vir neskončne energije in kot transcendentni Bog prisoten v vseh vidikih stvarstva. Zato ni večvrednih, manjvrednih, ničvrednih, pomembnih ali nepomembnih. V svetovni človeški družini, ki je podobna nevronski ali električni mreži v človeku, kjer naj bi bil nevron srca povezan s tistim v glavi, smo vsi enako pomembni.

Kako ste prišli do te enačbe?

Ker je evolucija zavesti neustavljiva, se teorija relativnosti po Albertu Einsteinu transformira v teorijo superlativnosti po Nikoli Tesli ali v njegovo etrsko fiziko. Postavljena enačba za hitrost misli je plod proučevanja znanstvenika dr. Georgesa Lakhovskega (1869–1942), ki je sodeloval s Teslo, in dipl. inženirjem Franjom Gečem, članom Inštituta za radiometrijo in delavcem Elektrogospodarstva Slovenije. Enačbo sem postavil sam, rezultat 475.000 kilometrov na sekundo za hitrost Teslovih skalarnih valov, ki so identični hitrosti misli, pa daje na podlagi radiestezijske meritve frekvence celice.

Kaj je Teslovo sporočilo za prihodnost?

Da je elektrika vseprisotna v neomejenih količinah in da lahko napaja svet brez potrebe po premogu, nafti ali katerem koli drugem gorivu.

Tatjana Svete
*031/438 527 (Ljubo Kogoj)

Izdelki v prispevku

Povezani članki