Smrt transhumanizmu, svobodo ljudem, 2. del

Avtor: Krešimir Mišak

Prevedla: Tadeja L. Zupan

Izdala: Chiara in Primus

Format: 14 × 22 cm

Obseg: 298 strani

Vezava: broširano

V 2. delu knjige avtor preide k več dokazanim pozitivnim možnostim za zdravo preživetje človeka, narave in družbe. Te spodbudne novice v hitrem povzetku zajemajo naslednje pojme in njihove raziskovalce:

    sinhronicitete;

    zlo in aktiviranje dobrega;

    čuječnost, pozornost in ustavitev reagiranja plazilskih možganov;

    epigenetika in dr. Bruce Lipton;

    morfogenetsko polje in dr. Rupert Sheldrake;

    Nassim Haramein in fraktalnost,

    Joe Dispenza in ekspresna zdravilna moč placeba – že v štirih dneh;

    Fibonaccijevo zaporedje ter zlati rez;

    nevroplastičnost misli in soustvarjanje kvantnega vesolja;

    lingvistično-valna genetika, zapisi v DNK in celicah ter vse te skrite črke Petra Garjajeva;

    paleokontakt in NLP-ji;

    cepljenje;

    moč idej, kult informacij in digitalna demenca;

    dobrote endokanabinoidov ter psihedeliki in naravna stanja razširjene zavesti;

    kajenje in zakaj ga v resnici preganjajo;

    Zlata doba in vse dobe prej ter potem;

    Drevo življenja kot zavestna organiziranost vesolja ter dokazi zanj iz NASE in MIT-ja;

    bolečina in spoznanje, kako smo lahko boljši ljudje ter varuhi znanja za prihodnost.

Krešimir Mišak je po celem svetu v svojih 20 letih raziskovanja nabral toliko dokazov, da ni več izgovorov za to, da ne bi začeli misliti s svojo glavo.

Kot piše avtor:

»Na straneh te knjige se bomo seznanili z nekaj znanstvenimi raziskovanji in pomisleki, ki kažejo svet v drugačni luči od tiste, v kakršni smo si ga vajeni predstavljati. Včasih je bilo ljudem vsaj jasno, da jim ni nič jasno. Danes je prevladujoča navada, da ljudje kot resnično prepoznajo samo tisto, kar je dostopno njihovi vsakodnevni zavesti. To je ubožen svet, v katerem obstaja samo tisto, kar nam je zavestno dostopno. Vprašanje za konec poglavja: Bi raje živeli v svetu, polnem skrivnosti, ali v nekem tako majhnem, da ga naš um lahko razume?«