Ker obstaja zakon reinkarnacije in karme, se bomo bržkone še vrnili na ta planet. Zato je pomembno, da ga ohranimo za prihodnje rodove – in s tem tudi zase. Zemljo, ki jo trenutno uničujemo z uporabo fosilnih goriv, lahko ohranimo le z uporabo sončne energije. Nafte bo nekoč zmanjkalo, naše Sonce pa bo sijalo še pet milijard let, poudarja avtor Roland Roth, ki že vrsto let piše poljudnoznanstvene članke in knjige na to tematiko.
Od začetkov človeške kulture Sonce, ki mu dolgujemo vse življenje, slavimo, častimo in se ga bojimo. Staro znanje o uporabi njegove moči nam lahko v današnjem industrializiranem svetu pomaga, da se oddaljimo od goriv, ki uničujejo okolje. Vedenje o karmi in ponovnem rojstvu pa pomeni tudi dolžnost, da več razmišljamo o prihodnosti Zemlje ter se upremo tiranstvu, zatiranju, boleznim, nepravičnosti in samozadovoljstvu, pravi avtor.
IZZIV TRAJNOSTNE ENERGIJE
Brezobzirna industrializacija in množična poraba fosilnih goriv sta močno načeli naše okolje – od onesnaženih morij in zadušljivega zraka do bolnih gozdov in tanjše ozonske plasti. Posledice so očitne: podnebne spremembe in vse pogostejše naravne nesreče. Medtem ko višji življenjski standard in rast prebivalstva še dodatno povečujeta porabo energije, revščina in neučinkovita raba virov problem še poslabšujeta.
Učinkovita raba sončne energije v obliki toplotnih, geotermalnih in fotovoltaičnih virov ter vodika brez jedrske fuzije bi pokrila celotno svetovno porabo energije!
Kako daleč lahko še gremo, ne da bi si škodovali? To vprašanje je težje, kot se zdi. Danes je v središču pozornosti iskanje učinkovitih virov energije, zlasti sončne tehnologije, ki bi lahko omogočila trajnostni napredek. Nazadnje se moramo vprašati: kakšen svet bomo zapustili prihodnjim generacijam? To vprašanje dobi še globljo razsežnost, če življenje obravnavamo v kontekstu naukov o reinkarnaciji in karmi.
MOTORJI Z NOTRANJIM ZGOREVANJEM
Roland Roth pravi: »Motorji z notranjim zgorevanjem so relikt preteklosti. Kljub temu se alternative, kot so pogon na sončno energijo, alkohol, jedilno olje, odpadke ali vodik, komajda spodbujajo. Čeprav že dolgo obstajajo tehnologije, ki drastično zmanjšujejo porabo bencina in nafte, se ne uveljavljajo. Zakaj? Ker naftni posel prinaša ogromne dobičke – na račun okolja in zdravja. Skorumpirane strukture in pomanjkljiva prometna mreža potrošnike silijo k uporabi fosilnih goriv. Brezvestni koncerni, ki se ne menijo za ljudi in naravo, so odgovorni za onesnaževanje zraka, naftne katastrofe in dolgoročne ekološke škode, katerih posledice bodo v polnosti občutile šele prihodnje generacije. Tudi električni avtomobili na baterije niso rešitev. Pridobivanje redkih surovin, kot je kobalt, pušča za seboj radioaktivno onesnažene rudnike, predvsem v Afriki in Južni Ameriki. Bi premislili o svojem ravnanju, če bi se videli kot del karmičnega kroga, denimo kot svoje lastne vnuke?«
NAUK O KARMI IN REINKARNACIJI
Mnogi ljudje, ne glede na veroizpoved, verjamejo v ponovno rojstvo. To pomeni, da smrt ni konec, ampak le preobrazba. In kaj, če se kot povzročitelji današnje okoljske škode vrnemo v ta svet? Bi to bila naša karma – posledica naših lastnih dejanj?
V zakonu karme ni kaznovalnega ali hvaležnega boga, ampak vesolje, v katerem je vse odraz preteklih misli in dejanj. Vsakdo je odgovoren za svoja dejanja, tako pozitivna kot negativna. Ni trdno določene usode, ampak so samostojne odločitve z ustreznimi posledicami. Karma ni niti kazen niti nagrada, ampak učni proces na neskončni poti.
Prvobitna ljudstva v sončni tehnologiji vidijo energijo, ki je v skladu z njihovim izročilom.
Nekateri se hitro učijo, drugi morajo lekcijo večkrat ponavljati. Morda nekateri dosežejo svoj »cilj« po nekaj življenjih, drugi potrebujejo več poskusov.
Reinkarnacija pa ne velja le za človeka, temveč obstaja v celotnem mikro- in makrokozmosu. Od mikrobov do zvezdnih sistemov se izraža življenje, da bi raslo, zorelo in napredovalo. Iz smrti zvezde – supernove – nastane nov zvezdni sistem, tako kot se je zgodilo z našim sončnim sistemom. In morda smo mi sami pred dvajsetimi milijardami let že obstajali v majhnem zrnu snovi ob nastanku vesolja.
ODGOVORNOST ZA LASTNA DEJANJA
Zaradi zakona karme in reinkarnacije s seboj nosimo veliko življenj. Zapoved »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe« nam zato lahko prinese dramatičen preobrat, kajti glede na karmo je bil ta bližnji morda nekoč res blizu nam. Če se tega zavedamo, si prizadevamo, da nikomur namerno ne škodujemo, ker s tem na koncu škodujemo samim sebi. Če škodujemo drugim, bomo namreč morali bolečino, ki jo povzročamo drugim, nekoč občutiti tudi sami. Prizadevajmo si, da nobenemu živemu bitju ne zadajamo nepotrebnega trpljenja. To načelo spoštujejo tudi prvinska ljudstva po svetu, ki še živijo v sožitju z naravo. Iz nje si jemljejo le tisto, kar potrebujejo za življenje.
Karma pa zadeva še veliko širša področja. Zato lahko pripomore k reševanju naših ekoloških problemov, kar nas vrača na izhodišče razvoja naše energetske industrije, ki je zašla v zelo uničevalno smer.
NEIZČRPNA MOČ SONČNE ENERGIJE
Stare kulture so častile Sonce kot simbol resnice, pravičnosti in enakosti, kot vir modrosti, ljubezni in razsvetljenja. Tudi kot zdravilo za telesne in duševne bolezni ter kot izvor plodnosti, vse rasti in življenja. Prvobitna ljudstva po vsem svetu zato v sončni tehnologiji vidijo obliko energije, ki je v skladu z njihovim izročilom. V spisu sumerske duhovnice Enheduane (okoli 2300 pred našim štetjem) se raj pojavlja kot »kraj, kjer vzhaja Sonce«. Ta predstava sega zagotovo v čas, ko so se naši predniki dvignili na dve nogi in s spoštovanjem gledali Sonce, ki od nekdaj daje svetlobo in toploto.
Sončna energija še danes presega človeško domišljijo. Že tista, ki v enem letu doseže Zemljo, desetkrat presega celotne zaloge fosilnih goriv in vse rezerve urana na planetu. Učinkovita raba sončne energije v obliki toplotnih, geotermalnih in fotovoltaičnih virov ter vodika brez jedrske fuzije bi zato zadostovala za pokritje celotne svetovne porabe energije!
PRIHODNOST: SONČNA CIVILIZACIJA
Še vedno več kot dve milijardi ljudi nima dostopa do tako osnovnih stvari, kot je elektrika. Sončni kolektorji in druge sončne naprave, ki jih je mogoče namestiti brez večjega truda, lahko v naseljih brez priključka na javno električno omrežje prinesejo odločilne spremembe.
V industrializiranih državah pa bi novi in cenovno dostopni alternativni viri energije lahko spremenili tudi miselnost ljudi. Majhni, razpršeni projekti sončne energije, kot so fotovoltaične naprave in vodne elektrarne, so pomembni tudi pri omejevanju selitve prebivalstva iz revnih področij v mesta. Taki projekti so zaradi njihovih lastniških razmerij običajno tudi demokratično strukturirani in preprečujejo koncentracijo moči v rokah peščice ljudi. Spodbujajo kulturo miru in preprečujejo vojne za nafto ali »črno zlato«, še poudarja Roland Roth.
D. N.
