Prerokba o kondorju in orlu – Šamanova učenja

Vse se začne kot dinamičen potovalni izlet po Peruju, na katerega se Gaia odpravi v družbi Alana in Luka. Čeprav je knjiga bogato opremljena s fotografijami in sprva deluje kot klasičen potopis, hitro preraste v nekaj veliko globljega. Postane zgodba o radikalnem spoznavanju same sebe. V prvem delu potujemo z njimi ob podpori svetega kaktusa San Pedro (Wachuma). Skozi učenje pri šamanki Karen Urcii skupina prejme prav posebno nalogo, ki celotno potovanje obrne v mistično smer.

V nadaljevanju pa se zgodba preseli v nepredvidljivo amazonsko džunglo, kjer ne manjka nevarnosti – med drugim tudi srečanje s temnim čarovnikom. Gaja skozi žive opise preizkušenj prikazuje svojo notranjo preobrazbo, ki jo je na koncu pripeljala do ključnega učitelja iz plemena Shipibo. Čeprav je v Peru odšla zgolj kot radovedna raziskovalka, je zaradi prepleta dogodkov postala šamanska učenka. Po dolgotrajnem in zahtevnem šolanju ter dokazovanju svojih zdravilnih sposobnosti je prejela blagoslov za delo z ayahuasco ter uradno stopila na pot ayahuascere in curandere.

Zgodba ima močan dokumentarni pridih. Vsi dialogi so namreč oživljeni s pomočjo avtoričinih resničnih dnevniških zapisov, modrosti pa so zapisane po njenem spominu. Liki v knjigi so resnične osebe, so pa nekatera imena spremenjena. Avtorica je to storila zavestno, da bi zaščitila zasebnost in ranljivost domorodnih plemenskih skupnosti v Amazoniji. Ta knjiga izstopa predvsem zato, ker starodavne šamanske rituale prvič doživljamo skozi neposredno izkušnjo Slovenke, ki ta učenja danes dejansko živi.

Iz knjige:

»… Videla sem, kako življenje vedno najde prostor, četudi  še tako majhen,  da se vanj naseli. In ko tam ugasne, se pojavi drugje. Kot milijoni iskric, ki se prižigajo in ugašajo, hkrati in povsod. In v tem plesu sem bila tudi jaz: pojavim se, zapolnim prostor, ugasnem in se znova pojavim drugje. Vse hkrati. Kot utrip zavesti, ljubezni in življenja, ki je eno.

Zdelo se mi je, da tisto noč poje predvsem mojster Shinan, potem Rawa, da se izmenjujeta. Drugi so ju spremljali. Čutila sem, da v globoki medicini lahko vodijo le mojstri. Ikari so me vodili med morjem, delfini, jatami ptic ali metuljev. Čutila sem, kako moje jedro diha skupaj z zemljo. Drevesa so mi govorila, slišala sem njihov šepet. Spet sem razumela besede ikarov, ki jih je Rawa pela v shipibo jeziku.

V nekem trenutku sem v viziji videla Rawo, kako poje in vame pošilja ogromno kačo v zelenih, mavričnih odtenkih. Kača je vstopila v moje telo, v prsi, kjer sem imela vodne ciste. Čutila sem toploto, mravljince, globoko sem dihala in se prepustila. Čutila sem njeno skrb in ljubezen skozi ikaro, ki ga je pela. Naslednje jutro bulic ni bilo več. Izginile so. …«

Kdo je Gaia Asta?

Gaia Asta (rojena kot Barbara Cegnar) je svoje raziskovanje resnice začela na študiju etnologije, a je hitro ugotovila, da odgovori ne ležijo le v teoriji. Pot jo je naprej vodila v astrologijo, kjer je dolga leta preučevala, kako močno so kozmični cikli povezani z našo psiho.

Prvi stik s šamanizmom je doživela že v devetdesetih letih. Preizkušnja v Peruju z Alanom in Lukom pa je bila tista, ki ji je na široko odprla vrata v svet svetih rastlin. Ko so šamani v njej prepoznali močan zdravilni dar, so jo sprejeli medse. Med letoma 2015 in 2018 je razvila svoj glas kot orodje za zdravljenje, kasneje pa uspešno prestala iniciacijo za ayahuascero. Danes med šamanskimi obredi v živo poje svete pesmi – ikare, s katerimi ljudem odpira prostor za globoko preobrazbo in notranji mir. Gaia združuje brezkompromisno iskrenost z odprtim srcem, ki z ljubeznijo sprejema različne življenjske poti.