Smem biti to, kar sem

Po uvodnem poglavju, v katerem avtorica opiše dolgoletno zlorabo, ki ji je bila izpostavljena v otroštvu, ter posledic, ki jih je ta povzročila, v devetih poglavjih razgrinja raziskovanje virov naših notranjih moči. Sprašuje se, kaj sploh smemo in katere so naše temeljne pravice.

Posveti se čustvom, predvsem neprijetnim, mnenjem in prepričanjem (ki so naša očala, skozi katera interpretiramo svet, dogodke in odnose) ter svojim temeljnim potrebam. Meni, da moramo sebe postaviti na prvo mesto ter izbirati tisto, kar nas podpira in krepi, razvijati svoje potenciale, talente in darove, krepiti samozavedanje, samospoštovanje in samozaupanje. Imamo pravico biti nepopolni in delati napake, iz katerih se učimo. Tako zorimo, se razvijamo, rastemo in bogatimo. Naša dolžnost je postaviti svoje meje in zahtevati, da z nami spoštljivo ravnajo. Prav tako pa imamo pravico do svojih mej in omejitev, do usihanja svojih psihofizičnih moči, saj smo minljivi. Naša pravica je imeti svoje vrednote in izbire, slediti svojim merilom, se odločiti po lastni presoji in določiti svoje prioritete. Prav tako pa smemo v življenju izbirati tiste vsebine, ki nas osrečujejo.

Knjiga novinarke, urednice, literarne komparativistke je vodnik po človekovih temeljnih pravicah in psiholoških mehanizmih; sloni na avtoričinih življenjskih zgodbah, osvetljen s spoznanji iz psihologije, (nevro)znanosti in duhovnosti.