»Moje igrače spodbujajo gibljivo mišljenje in domišljijo. So žive igrače, saj je z njimi treba nekaj narediti, jih spraviti v delovanje. Plezalko ali plezalca je treba premikati gor in dol. Palčka na lestvici prekucniti. Kovača spodbuditi k delu. Akrobata pripraviti do tega, da se obrača. Gibajoča se račka spodbuja otroka, ki začenja hoditi,« pravi rokodelec Samo Gašperšič*, izdelovalec gibljivih lesenih igrač. Obiskali smo ga v njegovem ateljeju na Vidovdanski cesti v Ljubljani.
Ustvarja unikatne, gibljive lesene igrače, ki spodbujajo otrokovo ustvarjalnost. Izdeluje jih ročno, iz domačega lesa, ter obarva z naravnimi barvnimi pigmenti in voski, ki so prijazni otrokom. Izdelovanju igrač se intenzivno posveča zadnjih devet let, skupaj sedemnajst. Poleg igrač dela tudi druge uporabne estetske lesene izdelke. Njegove umetelne stvaritve pritegnejo tako otroke kot odrasle, v katerih se še vedno skriva otrok.
Ko otrok premakne igračo, denimo akrobata na vrvi, ob tem čuti veselje, njena estetika pa v otroku vzbudi notranje gibanje.
Kdo je bolj navdušen nad vašimi lesenimi igračami, odrasli ali otroci?
Za moje igrače morajo biti najprej dovzetni odrasli, da jih kupijo za otroke, sicer igrače potem odložijo v nek kot doma in pozabijo nanje. Če odrasli vedo, kaj je smisel teh igrač, bodo otroke spodbujali k igri.
Kako koristijo otroškim možganom in motoriki?
Tako, da otrok sam nekaj naredi, da se igrača začne gibati, premikati. Ko otrok premakne igračo, denimo akrobata na vrvi, ob tem čuti neko veselje. Ker so igrače lepe, gre pri tem tudi za estetiko, ki v otroku vzbudi notranje gibanje, v otroku se nekaj dogaja. Otroci imajo tudi radi ponavljanje, sploh v nekem obdobju imajo radi, da se nekaj vrti, vrtenje kolesa, akrobata, vrtavke … Otroci zelo spremljajo tudi barve, ki ne smejo biti agresivne in hladne. Les pa je topel na otip, oddaja toplino.
Otrokom katerih starosti so namenjene vaše igrače?
Od najmlajših do največjih. Denimo, kovača sta od starosti dveh ali dveh in pol let dalje. Vrtavka je za otroke od pet let naprej. Zanimivo pa je, da si tudi punce izberejo avtomobilčke – v nasprotju s tem, kot mislimo odrasli, da se z njimi igrajo samo fantje –, tako kot si fantje zaželijo plezalko. Otrokom je zanimiva tudi stara slovenska igrača drček ali mlinček, ki je tudi del zbirke Slovenskega etnografskega muzeja.
Gre za igrače, ki jih ne poznamo več. Od kje ste črpali zamisli zanje?
Iz slovenskega in srednjeveškega kulturnega izročila. Zgledoval sem se po starih igračah, s katerimi so se igrali nekoč. Denimo vrtavke so ene najbolj zanimivih starodavnih igrač. Našli so jih že v arheoloških najdiščih. Tudi današnji otroci se še vedno navdušujejo nad njimi.
Zamisli sem dobil tudi iz knjig o waldorfski pedagogiki, ki jo je utemeljil Rudolf Steiner. Najprej sem začel delati akrobate, kovače, drčke … Tudi akrobat je zelo stara igrača, imajo jo vsepovsod po svetu v najrazličnejših izvedbah. Potem sem listal še po drugih knjigah in tako tudi sam razvijal igrače.
V čem pa je prednost lesenih igrač pred plastičnimi, s katerimi so danes preplavljene trgovine?
Les je lep, trajen in ekološki material. Že na otip so lesene igrače bolj prijetne, tople. Zvok lesa, ki ga ta oddaja, otroka pomirja. Lesene igrače so tudi popravljive; če se pokvarijo, jih lahko popravim. In z njimi nenazadnje podpremo nekega malega rokodelca, ki se preživlja z njimi.
Iz katerega lesa jih izdelujete?
Iz javorja, češnje, oreha, oljke, tise, slive, ruja, bukve, ringloja …
Kakšno pa je zanimanje za lesene igrače v Sloveniji in tujini? Jih ponujate vrtcem, šolam?
Ne. To ponujam na rokodelskih umetniških tržnicah in sejmih, predvsem v Avstriji in Nemčiji.
Zakaj je zanimanje v Avstriji in Nemčiji večje kot pri nas?
Zato, ker se rokodelstvo po drugi svetovni vojni pri nas ni spodbujalo. Ostalo je le še malo malih rokodelcev. Pa včasih so še kmetje delali pozimi lesene izdelke. Hkrati pa je prišla moderna plastika, industrija, ki je izpodrinila lesene igrače in druge izdelke. V Avstriji in Nemčiji pa imajo do tega drugačen odnos, tam tradicija rokodelstva ni bila prekinjena. In seveda imajo tudi boljši standard.
Imate tudi kake igrače za odrasle, proti demenci, za spodbujanje gibljivosti možganov …?
Skoraj vse igrače so take, saj mora biti človek aktivno zraven. Prijatelju, ki je težko zbolel, smo podarili akrobata Kekca na lestvi in ta mu je prinesel nemalo veselja; nič drugega ni mogel, je pa lahko stisnil lestev, da se je Kekec premaknil. Neka gospa pa ga je kupila za svojega očeta; ker je imel tako igračo kot otrok, mu je obudila prijetne spomine in občutke iz otroštva.
Tatjana Svete
