Za Slovenijo in Evropo je stagniranje prebivalstva uničujoče. Rodnost je postala tako nizka, da izumiramo – ta je namreč v Sloveniji le 1,6 otroka na mater, medtem ko je za trajno rast prebivalstva v razvitih državah potrebno 2,1 otroka na žensko. Ali je to rezultat namernega zaviranja prebivalstva s strani svetovnih elit ali pa je zmanjševanje rodnosti nek naravni proces, kot to vidimo pri nekaterih živalskih vrstah, ni jasno, saj obe predpostavki spadata med tako imenovane teorije zarote in nista pravi znanstveni tezi. »Sta pa to potencialni razlagi,« pravi prof. dr. Matjaž Gams in na vprašanje, ali lahko preprečimo izumiranje slovenskega in evropskega prebivalstva, odgovarja, da so rešitve preproste.

Poudarja, da pri tem ne gre za absolutno zmanjševanje števila prebivalcev Evrope, temveč za izginevanje evropskih genetskih skupin, pri čemer je slovenska skupina zaradi majhnosti še toliko bolj občutljiva. Rešitve po njegovih besedah ne zahtevajo posebnih denarnih vložkov, temveč morajo biti postavljeni temelji na drugačnem sistemu vrednot ter na urejenih družinskih in socialnih razmerah.

LE MILIJON SLOVENCEV

Danes se mora mama odločiti med kariero in skrbjo za otroke, če jim želi zagotoviti kakovostno življenje. Za marsikateri slovenski problem je kriva uničevalna neoliberalna ideologija, ki zaničuje družinske vrednote in starševstvo. »Trenutno še niso znani razlogi za uvajanje take miselnosti oziroma kdo jo financira in vpeljuje, je pa jasno, kam to pelje: v izumrtje Slovencev.

Rodnost po vsem svetu upada, razen v Afriki, kjer bo po napovedih leta 2100 živelo pet milijard ljudi. To je kar polovica vseh ljudi na svetu. Če bomo v Evropi in Sloveniji nadaljevali s tako nizko rodnostjo in tako velikim priseljevanjem, bo naš genetski bazen izhlapel. Po besedah prof. dr. Matjaža Gamsa bo Slovencev ob trenutni rodnosti leta 2100 le še kak milijon.

Leta 1950 je v Evropi živelo dvaindvajset odstotkov vseh ljudi na svetu. Leta 2010 le še pol od tega, torej enajst odstotkov. Pri tem statistika ne upošteva, da je dobršen del evropskih metropol že precej genetsko mešan. Po napovedih bo leta 2100 evropskih prebivalcev še pol manj; s šestimi odstotki bodo Evropejci zanemarljivi del sveta. Po besedah sogovornika Evropa in Slovenija hitro izginjata s svetovnega zemljevida.

Projekcije Sloveniji ne kažejo radikalnih sprememb glede celotnega števila prebivalstva, poudarja sogovornik. Toda zgodba je drugačna, če analiziramo Slovence po narodnosti, to je slovensko genetsko skupino. Če se bo emigracija – izseljevanje Slovencev v tujino – nadaljevala s sedanjim tempom, imigracija ali vseljevanje pa bo ostalo na ravni iz leta 2015, bo Slovencev po narodnosti leta 2100 le še kak milijon, kažejo demografsko-ekonomske analize s pomočjo umetne inteligence.

Slovenci smo glede na genetske analize genetski produkt več migracij, dobršen del pa je iz slovanskih virov. En del genetskega izvora je tudi staroselski, torej venetski, vendar ni dominanten sam zase, pravi prof. dr. Matjaž Gams in pojasnjuje, da na dolgi rok, če bo ostala rodnost slovenskega prebivalstva pri zdajšnjih 1,6 otroka na mater, to prinaša izumrtje.

PLUS DEVET UR NA DAN

Za Slovenijo je zanimivo še to, da zadnja desetletja starost zelo narašča. »Vsak dan, ki ga preživimo, se naša življenjska doba podaljša za devet ur. Ker se življenjska doba podaljšuje, se nižja rodnost v celotnem številu prebivalstva v Sloveniji nekaj časa še ne bo poznala,« pojasnjuje Matjaž Gams. Po podatkih Statističnega urada Slovenije lahko deček, rojen leta 2017 v Sloveniji, pričakuje, da bo dočakal 78,05 leta, v istem letu rojena deklica pa 83,66 leta.

Drugi razlog, zakaj se nižja rodnost v celotnem številu populacije ne bo poznala tako hitro, je po sogovornikovih navedbah veliko število migracij. Rodnost se po svetu umirja, kljub temu število ljudi po svetu raste. Rast se bo po sedanjih projekcijah ustavila pri desetih ali enajstih milijardah. Slovenci kot državljani ne bomo izumrli, saj bo prišlo do migracij drugih državljanov, drugih genetskih skupin. Toda ob današnji rodnosti 1,6 otroka na mater nas bo leta 2100 samo še petdeset odstotkov Slovencev po narodnosti, pojasnjuje sogovornik.

KARIERA ALI OTROCI

Da se v Evropi zmanjšuje število ljudi, je najprej opazil francoski demograf Gérard-François Dumont, ki je prvi postavil izraz »evropska demografska zima«. Dumont trdi, da nas bo v Evropi leta 2100 dvajset do trideset odstotkov manj. Demografske spremembe so počasne, trajajo stoletja, celo tisočletja. Sogovornik meni, da je nižja rodnost, ki smo ji priča v Evropi, po svoje pozitivna, saj ne želimo uničiti planeta in razvoja človeške civilizacije. Če bi bila rast prebivalstva prevelika, kot je bila v prejšnjem stoletju, bi prenaselili planet in uničili okolje. Če bi ostala svetovna rodnost pet otrok na mater, kot je bila v prejšnjem stoletju (1950–55), bi nas bilo v desetih generacijah 41.000 milijard. To pomeni, da bi v trinajstih generacijah prišli na enega prebivalca na kvadratni meter površine Zemlje.

Kot pravi dr. Matjaž Gams, je jezik dober pokazatelj genetske raznolikosti. Napovedi kažejo, da bo do leta 2050 polovica od okoli šest tisoč jezikov izumrla. Do leta 2100 pa naj bi izginilo do devetdeset odstotkov jezikov!

Avtor: Valerija Hozjan