»Toliko verstev je zato, ker so številni ljudje nesrečni. Srečen človek ne potrebuje religije; srečen človek ne potrebuje templja ali cerkve – kajti srečnemu človeku se vse stvarstvo zdi kot tempelj, ves obstoj je cerkev. Srečen človek ne pozna tako imenovanih religioznih dejavnosti, saj je vse njegovo življenje religiozno. Kar koli počnete s svojo srečo, je molitev – vaše delo postane čaščenje; celo dihanje je izjemno veličastno, milo.«
Tako uvodoma piše v knjigi, ki so jo napisali po Oshovih govorih. Vse Oshove govore in meditacije povezuje rdeča nit – vizija, ki zaobjema tako neskončno modrost celotne preteklosti kot najvišje potenciale današnje (in jutrišnje) znanosti in tehnologije. Osho slovi po svojem revolucionarnem doprinosu k znanosti notranje preobrazbe.
In kaj je pravzaprav sreča?
Osho pravi, da nima nič opraviti z uspehom, ambicijami, denarjem, močjo, ugledom: sreča je povezana z našo zavestjo in ne z našim značajem.








