Tri Marije

Na morju sem. Spomnim se nenavadnega doživetja. Bilo je pred tridesetimi leti, ko smo bili z družino na otoku Visu. Z možem in hčerkicama smo bivali pri »Krivem«, nekdanjem čevljarju in ribiču, ki velja za pravo legendo iz Kuta, starega dela mesta Vis. Z ribolovom je poskrbel za študij otrok, torej je imel več kot dovolj izkušenj s čolnarjenjem. Tako smo se lepega dne brez pomislekov odpravili na Budikovac, otoček južno od Visa, kjer je počitnice nekdaj preživljala Marija Terezija, kraljica Avstro-Ogrske.

Bila je prelepa avgustovska nedelja in škoda bi jo bilo kar tako zapraviti, zato smo se povabilu na izlet z veseljem odzvali. Pot do tja je bila mirna. Preživeli smo prekrasen dan na peščeni plaži ob ogromnih agavah. Plavali smo v kristalno čisti turkizni vodi, se slikali, klepetali z domačinom, ki je na otočku na črno prodajal pijačo in se tam malce predolgo zadržal.

Zakaj predolgo? Ker se je bilo treba vrniti okoli otoka domov. Vreme pa se je hitro spreminjalo. Nepričakovano se je začelo oblačiti in grmeti. Burja, o kateri prej ni bilo ne duha ne sluha, se je razbohotila, valovi so začeli butati ob skale, kakor da bo zdaj zdaj konec sveta. Nisem še omenila, da smo bili v starem lesenem čolnu, ki pa je imel majhno palubo, pod katero smo se skrile s hčerkama. Kot prej na soncu sem še naprej brala knjigo in skušala delovati kar se da umirjeno in tudi pomirjujoče na vse ostale. Paničen ni bil nihče. Pa bi lahko bil, saj nismo imeli rešilnih jopičev, obala pa je bila preveč strma, da bi se ob razbitju barkače lahko oprijeli skal.

Toda po nekem čudežnem vplivu oziroma pomoči smo dočakali rešitev. Stari je mojemu možu dajal navodila in uspešno smo se bližali Kutu. Od daleč smo zagledali Marijo, ženo našega kapitana, ki nas je čakala in bila ves čas v skrbeh. Ni si mogla misliti, da je tako izkušen čolnar za pot izbral tako neprimerno vreme, in prvič je bila nanj resnično jezna. Rekla sem ji, da je pomagalo, ko sem prosila »Marija, pomagaj!«. Končno sem jo potolažila. Pomirjeni smo popadali v postelje in sanjali o lepih trenutkih preteklega dne.

Nam je pomagal duh Marije Terezije ali sama sveta Devica Marija? Morda pa nas je rešila Marija z Visa s svojo ljubeznijo do moža? Tega ne bomo nikoli izvedeli. Važno je le, da smo se rešili pred grozečo hudo uro.

Irena