Biohacking ni več le trend, temveč postaja način razmišljanja in življenja. V svetu, kjer nas ritem vsakdana pogosto oddaljuje od lastnega telesa, biohacking ponuja most nazaj: k energiji, fokusu in ravnovesju. Kaj pravzaprav pomeni »hekati« lastno biologijo? O tem, kako lahko vsakdo začne »hekati« svoje telo na varen in učinkovit način, smo se pogovarjali z Jasmino Kandorfer, avtorico knjige o biohackingu, ki poudarja, da gre predvsem za vračanje k osnovam. A na pameten, sodoben način.
Kaj pravzaprav pomeni biohacking? Gre za modno muho ali resen pristop k zdravju?
Biohacking pogosto zveni zelo futuristično, v resnici pa pomeni predvsem to, da zavestno opazujemo svoje telo in iščemo načine, kako izboljšati svoje počutje, energijo in zdravje. Priznam, da mi izraz res ni všeč; pogosto ga ljudje povezujejo s tem, da bodo lahko prelisičili svojo biologijo, česar pa res ne priporočam. Predolgo smo lastno biologijo ignorirali, zdaj bi jo radi prelisičili, v resnici pa je edina prava pot, da z njo sodelujemo. Sodelovanje z lastno biologijo in matrico narave namreč prinaša resnično optimizacijo, pa tudi več lahkotnosti in višjo kakovost življenja.
Če bi morali biohacking nekomu razložiti v enem stavku – kako bi ga opisali?
Biohacking je zavestno izboljševanje lastnega počutja in delovanja telesa z majhnimi, premišljenimi spremembami v vsakdanjem življenju. Biohacking po matrici narave temelji na razumevanju lastne biologije in sodelovanju z naravo, naravnimi procesi zunaj in znotraj nas.
Kaj vas je napeljalo k temu, da ste se začeli ukvarjati z biohackingom in koliko časa že biohekate?
Odraščala sem v veliki hiši ob glavni cesti. Z lepim travnikom, brez vrta. V naravo nismo hodili prav dosti, a je mama občasno vendarle nabirala kakšne rastline. Nisem imela veliko družbe vrstnikov, ure in ure sem preživela sama v gozdu, na travniku. Takrat se je nekako začel ta globlji stik z dogajanjem v naravi in močno sposobnostjo opazovanja – tudi lastnih dogajanj, na primer učenja. To sem optimizirala do te mere, da sem že v osnovni šoli bila nadvse aktivna v klubih, šolskem parlamentu, debatnih krožkih. Srednjo šolo sem opravila kot zlata oziroma briljantna maturantka ob dveh službah, eni na radiu, drugi v knjigarni. Ob televizijskem in radijskem delu sem končala tudi Zdravstveno fakulteto in to v prvih rokih in z visoko končno oceno. Učni proces sem z integriranjem ustreznih orodij, navad in prave prehrane pripeljala do te ravni, da mi je omogočal, da imam še vedno dovolj časa za delo, ki mi je bilo prednost. Za mano je tudi nekaj norih let elektronskih zabav, na katerih sem se mikrodozirala in opazovala učinke sestavin na telo.
Biohacking ni dodatno kompliciranje življenja, marveč opazovanje in ponižni priklop na silo sistema, ki je naš kreator – matrico narave.
Ko sem začela projekt »Klepet ob kavi«, je to pomenilo ogromno odgovornost. Ravno načela in orodja biohackinga, pa tudi znanja gostov in potovanja k mojstrom na napredne klinike in odročne dele sveta, so mi zares pomagali, da sem preživela. Jaz osebno, pa tudi projekt, ki ga že več kot desetletje ustvarjamo in me je večkrat pripeljal do roba izgorelosti. In ki bi se zagotovo zelo slabo končal, če dejansko ne bi imela teh znanj. Tako rada ustvarjam, da sem mislila, da počitka ne potrebujem, da je vse v redu, če sem ves čas v akciji. Tudi narava ima obdobje mirovanja, globokega počitka in šele ko sem to zares spoznala, sem lahko postopno začela obnavljati svoj živčni sistem, ki je bil ves čas v akciji in pripravljenosti. Materinstvo je pomagalo, sploh izkušnja s porodom na domu, ki se lahko zgodi samo, če se podrediš matrici narave in se zares prepustiš porodu, ki je naravno. Skratka, biohacking je vtkan v moj obstoj in tudi moj dom to podpira.
Kje ste vi osebno imeli največje izzive, ko ste se s tem začeli ukvarjati in kako ste to premagali?
Največ izzivov v mojem življenju so terjala toksična razmerja. Če imamo v življenju sicer vse urejeno, imamo pa toksične odnose z bližnjimi, bodisi s sodelavci ali z družino, nas to lahko nadvse izčrpava. Pri celotnem biohackingu bi vsekakor izpostavila moč, ki jo ima naša skupnost na našo dolgoživost in vitalnost. Človek je socialno bitje in včasih je zame najbolj učinkovit biohack ravno to, da povabim moje ženske k meni v jurto, pa kaj zapojemo, šivamo, gremo na sprehod, spijemo ceremonialni kakavček.
Če menite, da večina ljudi sploh ne ve, kaj pomeni biti zdrav in v optimalnem stanju – kako lahko prepoznamo, da smo zdravi?
Pri ženskah in moških je pokazatelj zdravega telesa raven libida. Če je libido prisoten, je to dober znak. Pa tukaj ne govorimo o pretiranem poželenju, ki gre lahko v mnogo neželenih in nehumanih stvari zaradi kompenzacij seksualne frustracije … ampak danes imamo mlade fante, ki ne čutijo svojega libida, imajo težave z erekcijo, pomanjkanjem spolne sle … In to je znak šibke vitalnosti. Tudi pri ženski je to kazalo nekega neravnovesja, če nima želje po spolnosti. Vitalnost in zdravje se kažeta tudi z redno prebavo, torej da gremo na veliko potrebo vsak dan med peto in sedmo zjutraj, pred zajtrkom, in da je kakec ustrezne barve. Ustrezna naj bo tudi barva urina; če je pretemna, to kaže na dehidracijo. Za žensko pa je največji pokazatelj, da ima urejen menstrualni cikel, ki je usklajen z luninim ciklom, pa da je seveda plodna in nima težav z zanositvijo. Telo je zemljevid in nas ves čas opozarja, kaj se dogaja. O tem pišem v knjigi Biohacking zdravja po matrici narave.
Zakaj menite, da je biohacking danes tako aktualen?
Potreba po biohackingu je zelo velika in je posledica izjemno slabega življenjskega sloga, ki ga zahtevajo sodobni časi. Premalo spimo, preveč sedimo, izpostavljeni smo umetni svetlobi, kroničnemu stresu in predelani hrani. Naše telo pa je še vedno prilagojeno pogojem izpred tisočletij. Biohacking je pravzaprav način, kako v sodoben svet ponovno vnesti elemente, ki jih naše telo potrebuje za optimalno delovanje. Biohacking ni dodatno kompliciranje življenja, marveč opazovanje in ponižni priklop na silo sistema, ki je naš kreator – matrico narave. Lažje je plavati s tokom kot proti njemu. In v sodobnem svetu večina ljudi plava proti toku. Obstaja način, ki prinaša lahkotnost in v katerem postavimo nekak red in smernice; ustvarimo pogoje, da telo ohranja svojo samozdravilnost in se optimizira.
Vaša knjiga razbija kar nekaj mitov o zdravem življenju. Kateri je najbolj zakoreninjen?
Verjetno ta, da ne obstaja »trideset tisoč plus« bolezenskih diagnoz, ampak da vse bolezni temeljijo na petnajstih ali dvajsetih temeljnih razlogih, zaradi katerih nastanejo vse bolezni. Ti ključni vzroki so opisani v knjigi. Prihodnost medicine in narava pravega biohackinga je, da temelji na individualnosti, torej prilagojenem pristopu k posamezniku. Kar deluje zame, ne bo nujno delovalo za nekoga drugega. Zato je ključno, da se naučimo poslušati svoje telo in opazovati odzive.
Veliko poudarjate energijo. Zakaj je ta pomembnejša od denimo telesne teže?
Energija določa kakovost našega življenja. Lahko smo vitki, pa brez energije, brez fokusa, brez volje. Pa imamo tudi ženske s polnimi ustnicami, gostimi lasmi in polnimi prsmi, kar sicer nakazuje dobro telesno konstitucijo, visoko plodnost oziroma nekaj, kar bi narava sicer želela reproducirati. Ampak če so takšne zaradi vsadkov, injekcij in podaljškov, vsi ti »okraski« ne pomenijo veliko. Biohacking ni usmerjen v videz, ampak v funkcionalnost: kako se počutimo, kako razmišljamo, kako delujemo skozi dan.
Kje naj začetnik sploh začne? Biohacking se zdi precej kompleksen.
Največja napaka je, da ljudje želijo spremeniti vse naenkrat. Biohacking se začne pri osnovah; kakovostnem spancu, uravnoteženi prehrani, gibanju, upravljanju s stresom. Če nekdo ne spi dobro, mu noben prehranski dodatek ne bo pomagal. Spanje je temelj. Sicer pa sem že skoraj pred desetletjem, ko sem začela televizijski projekt, postavila nek model razumevanja za vse ljudi, ki usmerja v holističen pristop k reševanju simptomov. Gre za protokol treh stebrov: navade, prehrana in pomagala.
Spanje pogosto omenjate kot ključni »biohack«. Zakaj?
Spanje je popravilo telesa, tako fizičnega kot tudi energijskega. Če dovolj spimo, se med spanjem po fizičnem telesu začne popravljati tudi energijsko telo, dobesedno se krpajo luknje v avri. Ponoči se uravnavajo hormoni, obnavlja se živčni sistem, možgani predelujejo informacije. Možgani so ponoči dejansko bolj aktivni kot podnevi. Danes pa živimo v svetu umetne svetlobe, zaslonov in nenehne spodbude, kar moti naš cirkadiani ritem. Zato so lahko izjemno učinkoviti že preprosti ukrepi, kot so omejitev modre svetlobe zvečer, redna ura spanja in temen prostor.
Kako pa je s prehrano? Obstaja »biohacking dieta«?
Obstajajo stabilen krvni sladkor, uživanje kakovostne in nepredelane hrane, zaužitje dovolj beljakovin in zdravih maščob ter individualna prilagoditev. Pomembno je tudi, kdaj jemo, ne samo kaj. Časovno omejeno prehranjevanje je eden izmed pristopov, ki mnogim pomaga izboljšati energijo. Je pa tukaj največ zmede, ki jo lahko rešimo z najbolj osnovnim načelom, ki je temelj prehrane za vsakogar: ekološko, sezonsko, lokalno.
V knjigi omenjate tudi stres kot enega glavnih sovražnikov sodobnega človeka.
Stres sam po sebi ni problem. Problem je neuravnan živčni sistem, kar navadno vodi v kronični stres. Naše telo je narejeno za kratke stresne odzive, ne pa za stalno napetost. Biohacking tukaj vključuje različne tehnike sproščanja. Na primer dihalne vaje, izpostavljanje mrazu, meditacijo ali preprosto čas, preživet v naravi. Gre za to, da telesu damo signal, da je na varnem.
Stres sam po sebi ni problem. Problem je neuravnan živčni sistem, kar navadno vodi v kronični stres
Se biohacking lahko sprevrže v obsesijo?
Lahko. In to je pomembno poudariti. Če postanemo obsedeni z optimizacijo sleherno minuto dneva, smo zgrešili bistvo. Biohacking naj bi izboljšal kakovost življenja, ne pa ustvaril dodatnega stresa. Ravnovesje je ključno. Je pa to pogosta faza, ko se ljudje podajo na to pot; tudi sama sem jo imela. Ampak bolj ko smo v stiku s samim sabo, lažje je in bolj lahkotno postaja.
Kaj bi svetovali nekomu, ki želi imeti več energije že jutri?
Naj začne z osnovami: naj gre spat uro prej, naj zjutraj pride na naravno svetlobo, naj poje kakovosten zajtrk ali pa ga zavestno izpusti, če mu to ustreza, naj se vsaj malo giba. Majhne spremembe lahko naredijo ogromno razliko. In še to: moški in ženska sta povsem različni bitji. Za žensko je najbolj pomembno, da sodeluje s svojim ritmom, saj je močno povezana tudi z luno, s katero naj bi bil usklajen tudi menstrualni cikel.
V knjigi večkrat poudarjate pomen hormonov. Zakaj so tako pomembni?
Hormoni so kot dirigenti našega telesa. Uravnavajo energijo, razpoloženje, spanec, apetit, celo motivacijo. Če hormoni niso v ravnovesju, se to zelo hitro pokaže v obliki utrujenosti, razdražljivosti, težavami s spanjem, s pridobivanjem telesne teže. Zato biohacking ni le »optimizacija«, ampak pogosto tudi vračanje hormonskega ravnovesja, le to pa je posledica tega, da sodelujemo z lastno biologijo. Razumeti je potrebno, kje je vzrok, kaj je posledica … Ni vse tako, kot vidimo v hitrih objavah na socialnih omrežjih.
Omenili ste kortizol – hormon stresa. Je res vedno škodljiv?
Ne, kortizol je nujen za preživetje. Pomaga nam, da se zjutraj zbudimo, da reagiramo v nevarnosti, da imamo energijo. Problem nastane, ko je kortizol konstantno povišan. Takrat telo nima časa za obnovo, kar vodi v izčrpanost. Ampak znova – pomembno je videti, kako deluje živčni sistem.
Kako lahko prepoznamo, da smo v kroničnem stresu?
Pogosto ljudje sploh ne opazijo, ker se navadijo na takšno stanje. Pogosto spregledani znaki so stalna utrujenost, težave s spanjem, razdražljivost, nihanje energije in težave s koncentracijo. Biohacking nas uči, da te signale začnemo jemati resno. Me pa žalosti, da večina ljudi takšna stanja kar sprejme in živi bistveno manj kakovostno življenje od normalnega. Mnogi so pozabili na občutek varnosti na celični ravni; ko je živčni sistem umirjen, ko ni možganske megle, ko smo v stanju, da ni nujno, da bi morali še kaj početi.
Veliko govorite tudi o jutranjih rutinah. So res tako pomembne?
Nadvse. Jutro določi ton celotnega dneva na ravni naše biologije. Če zjutraj takoj pogledamo telefon, aktiviramo stresni odziv. Če pa dan začnemo z naravno svetlobo, gibanjem ali mirnim začetkom, telo dobi drugačen signal. Tudi kisik in svež zrak sta zjutraj zelo pomembna. Ustvarjanje jutranjega rituala, rutine lahko spremeni življenje na vseh ravneh.
Kako pomemben je stik z naravo?
Zelo. Narava ima dokazano pozitiven vpliv na živčni sistem. Zmanjšuje stres, izboljšuje razpoloženje, pomaga pri obnovi. To je eden najbolj podcenjenih »biohackov«. Že samo fotografije narave imajo dober vpliv na človeka. Kot podeželsko dekle še toliko bolj opazim razliko, ko pridem v mesto. Živim na samem, obdana z gozdom in neposrednim stikom z naravo. Hiša je iz naravnih materialov, ki dihajo. To jo dela živo, počutje v njej pa je povsem drugačno kot v montažnih hišah v mestih.
Se vam zdi, da smo kot družba izgubili stik s telesom?
Da. Veliko ljudi ne zna več prepoznati osnovnih signalov telesa – lakote, utrujenosti, potrebe po počitku. Biohacking nas uči, da ta stik ponovno vzpostavimo.
Kako dolgo traja, da opazimo prve rezultate?
Pogosto zelo hitro. Že nekaj dni boljšega spanja lahko naredi veliko razliko. Seveda pa so dolgoročne spremembe proces.
Kaj pa motivacija? Ljudje pogosto začnejo, potem pa odnehajo.
Zato je pomembno, da začnemo z majhnimi koraki. Prevelike spremembe naenkrat vodijo v izgorelost. Majhne, trajnostne navade pa ostanejo.
Kako vidite prihodnost biohackinga?
Mislim, da bo postal del vsakdanjega življenja. Ne kot trend, ampak kot osnovno razumevanje lastnega telesa. Ne gre za verovanje, ampak za izkušnjo. Ni treba čakati na popolne okoliščine ali drastične spremembe. Biohacking je proces. Učenje, opazovanje in prilagajanje. In že majhni koraki lahko vodijo do velikih sprememb.
In za konec – kaj je vaš najljubši »biohack«?
Spanje. Vedno znova se vračam k temu, da je kakovosten spanec temelj vsega.
Barbara Černe
Razširjen članek si lahko preberete v reviji Misteriji, št. 395 (junij 2026).
