- Arheolog ločuje mite od dejstev - Med džunglo in zvezdami: skrita znanja Majev
Slovenski arheolog in antropolog dr. Ivan Šprajc, znan tudi kot slovenski Indiana Jones, že leta neutrudno raziskuje džunglo mehiškega polotoka Jukatan. Tu je z raziskovalno ekipo odkril več središč. Doslej je vodil trinajst odprav, s katerimi so močno izpopolnili arheološko karto ozemlja Majev in odgovorili na mnoga vprašanja. Se pa odpirajo vedno nova in ga ženejo k nadaljnjemu raziskovanju. Med bolj odmevnimi odkritji za svetovno javnost so bili ostanki majevskega mesta Ocomtún, urbanega središča s piramidami, trgi in ohranjenimi stelami z napisi.
- Mitohondriji so srce vitalnosti - Če mitohondriji ne delujejo dobro, občutimo utrujenost in zmanjšano vitalnost
Večina ljudi, ko pomisli na energijo, pomisli na kofein, energijske napitke ali tablete. Hitri dvigi energije so mamljivi, a večina teh poživil ponuja le kratkoročno olajšanje. Resnična energija se ne skriva v kapsulah ali kofeinskih napitkih. Poživila delujejo tako, da začasno dvignejo delovanje živčnega sistema ali hormone, kot je adrenalin. Človek je za nekaj ur bolj zbran, buden in fizično pripravljen. Zveni odlično, kajne? A tu se skriva težava.
- Otrokom »kopnijo« možgani - Raje kot možgane trenirajo prste na mobilnikih
Pozabljivost, težave z zbranostjo in nezmožnost sprejemanja odločitev že dolgo niso več zgolj simptomi starosti. Najnovejša obsežna raziskava Ameriške nevrološke akademije, ki je desetletje spremljala zdravje Američanov, kaže na presenetljiv in skrb vzbujajoč trend: dramatičen porast kognitivnih težav med mladimi odraslimi, starimi od osemnajst do štirideset let.
- ZDA grozi politični kolaps - Skriti vzorci vzpona in padca civilizacij
Velike družbe v določenih časovnih intervalih prehajajo skozi cikle, ki trajajo približno dvesto do tristo let. Fazi relativnega miru in politične stabilnosti, ki traja sto do sto petdeset let, vselej sledi turbulentna faza dezintegracije, ki traja približno petdeset do sto let in lahko kulminira v revolucije in državljanske vojne. V to fazo naj bi zdaj vstopile ZDA in tudi zahodni svet. To je na podlagi statističnih analiz s podatki o zatonu velikih imperijev ugotovil Peter Turchin, evolucijski biolog, zgodovinar in matematik, ki je utemeljil kliodinamiko.
- Več svobode ali več nadzora? - Vse večji umik gotovine iz vsakdanjega življenja
Vsak kovanec ima dve plati, tudi digitalni. Prvi (Bitcoin) je bil mišljen kot anonimna valuta mimo kontrolnih sistemov, ki bi nas odrešila navezanosti na materialni denar ter vodila v družbo, ki se spogleduje s komunizmom, v katerem po izpolnjenih potrebah fizični denar ne bi bil več merilo sreče. Druga plat kovanca pa je digitalni evro ali CBDC (Central Bank Digital Currency) – digitalna valuta centralnih bank, ki se lepi s temnejšim delom komunizma, sledljivostjo, nadzorom in upravljanjem.
- Alkimija je umetnost preobrazbe - Vsaka rastlina ima edinstven, še vedno neraziskan potencial
Robert A. Bartlett, ameriški kemik, ki se ukvarja z laboratorijsko alkimijo, je v svet alkimije vstopil že kot otrok. Ob omembi alkimije se misel najprej ustavi na spreminjanju kovin v zlato. A alkimija je predvsem umetnost preobrazbe. Temelji na načelu physika kai mystika – združitvi narave in mistike, svet pa razume kot enoten, živ organizem. Poskus in kontemplacija sta neločljivo povezana, iskanje eliksirja življenja pa je hkrati pot snovi in duha.
- Sevanje ne boli, a škoduje - Obsevanje poškoduje tkivo in poveča tveganje za nadaljnjo degeneracijo
V literaturi obstaja stotine poročil, ki opozarjajo na visoka tveganja, povezana z obsevanjem, zato se upravičeno sprašujemo, zakaj je ta nevarna terapija še vedno tako razširjena in priljubljena? Temu je eno poglavje v knjigi Antikancerogena prehrana, iz katerega povzemamo ta članek, namenil splitski pisec Denis Urošević Beroš.
- Z umetno inteligenco nad svet - Poraja se nov razred vojaških kapitalistov
»Kaj se zdaj to dogaja?« se sprašujejo številni opazovalci početja velikih korporacij v Silicijevi dolini na vzhodni obali ZDA. Dolini, v kateri domujejo največji podjetniki in ki je sedež podjetij, katerih lastniki so prepričani, da lahko s pravo kodo, algoritmom ali robotom tehnologija reši vse človekove težave. Tako se sprašujejo, ker se zdi, da nameravajo nekatera velika podjetja, katerih imen večinoma niti ne poznamo, sprožiti načrte prav posebne vrste. Zamenjati hočejo zdajšnje velike in bolj ali manj neokretne vojaške sestave na morju, v zraku ali na zemlji s precej cenejšimi flotami samostojnih brezpilotnih letalnikov in vojaških vozil. Rdeča nit vseh pa je, da jih bo vodila in usmerjala – umetna inteligenca.
