Pellegrino Ernetti in časovni stroj

Pred petdesetimi leti, 2. maja 1972, je italijanski tednik La Domenica del Corriere objavil senzacijo: benediktinski duhovnik, fizik in eksorcist Pellegrino Ernetti (1925–1994) je razkril obstoj tajne skupine znanstvenikov, ki naj bi naredila kronovizor – časovni stroj. Omogočal naj bi vpogled v preteklost prek slike in zvoka, ne pa tudi fizičnega potovanja.

Naprava je sprejemala, dekodirala in reproducirala elektromagnetne valove, ki so jih za seboj pustili pretekli dogodki, in jih pretvorila v podobe.

Pellegrino Ernetti je trdil, da je v petdesetih letih prejšnjega stoletja naredil časovni stroj z ekipo dvanajstih uveljavljenih znanstvenikov. Vključno z Wernherjem von Braunom, nacističnim znanstvenikom, ki je nato delal za NASO in je ZDA popeljal na Luno, in Enricom Fermijem, Nobelovim nagrajencem za fiziko leta 1938.

Kronovizor naj bi bil kot nekakšen televizor, ki ga je bilo mogoče naravnati na pretekli čas ter opazovati in poslušati dogodke izpred mnogih stoletij. Na svojih potovanjih skozi čas naj bi tako Ernetti opazoval Jezusa Kristusa pri križanju in s kronovizorjem fotografiral njegovo vstajenje, znova odkril izgubljeno rimsko tragedijo ...

KRONOVIZOR

Po nemški Wikipediji je izraz kronovizor skoval rimskokatoliški duhovnik François Brune (1931–2019), avtor več knjig o paranormalnih in verskih vsebinah. V svoji knjigi Novi misterij Vatikana (The New Mystery of the Vatican)iz leta 2002 je trdil, da minidržava poseduje ta senzacionalni stroj, ki ga je razvilo dvanajst slavnih znanstvenikov pod vodstvom duhovnika Pellegrina Ernettija.

Konstruiranje stroja ni bilo nikoli uradno potrjeno. François Brune pa trdi, da mu je Ernetti osebno zaupal, da časovna kapsula obstaja. Povedal mu je, da je bil časovni stroj zasnovan kot dolga vitrina z običajnim zaslonom, na katerem si si lahko ogledal pretekle dogodke. Vrsta gumbov, stikal in drugih kontrol naj bi omogočala izbiro časa in kraja ogleda za nazaj. Mogoče se je bilo tudi osredotočiti na eno osebo in jo opazovati skozi daljši čas. Naprava je sprejemala, dekodirala in reproducirala elektromagnetne valove, ki so jih za seboj pustili pretekli dogodki, in jih pretvorila v podobe. Gledalec jih je dojemal kot tridimenzionalni hologram. Po istem principu so se zvočni valovi pretvorili v zvočne signale oziroma zvok.

DVOJNA SLED

Pellegrino Ernetti je v kasnejših intervjujih razložil svojo teorijo: »Dobro je znano, da vsak človek od rojstva do smrti za seboj pušča nekakšno ›dvojno sled‹. Ta je sestavljena iz akustičnega in optičnega signalnega zaporedja in do določene mere predstavlja osebno izkaznico vsakega človeka. S pomočjo takšnega hipotetičnega dokumenta je mogoče rekonstruirati vsakega človeka v vsem njegovem početju in govorjenju.«

V nekem drugem intervjuju je razložil: »Optični val je energija tako kot zvočni val in je enako kot vsak materialni element narejen iz svetlobe in se razblini v svetlobo. Vsa snov je iz svetlobe. Tudi zvok ustvarja svetlobo. Lahko se spremeni v svetlobo in obratno. Iz tega lahko sklepamo, da se tudi zvočni val ne izgubi, saj lahko skupaj s svetlobnim valom prispeva k nastanku vseh drugih stanj materialne energije. Tudi njih je tako mogoče zajeti in rekonstruirati.«

Njegov zaključek: »Energije, ki jo oddajamo, ni mogoče uničiti; v najboljšem primeru se lahko spremeni. A ostane in niha v prostoru za vedno.« Po Ernettijevem mnenju torej vsak od nas oddaja na milijone valov, ki so ujeti v prostoru in času, le vedeti moramo, kako jih dekodirati, da lahko dostopamo do informacij, ki jih nosijo.

PONAREJENI DOKAZI?

A Pellegrino Ernetti očitno ni imel nobenih dokazov, ki bi podprli te trditve. Kot piše François Brune, naj bi Ernetti pričal, da je videl in fotografiral križanje Jezusa Kristusa. Jezusova fotografija se je pojavila v italijanski reviji La Domenica del Corriere 2. maja 1972. Vendar se je kmalu pojavila skoraj identična – čeprav zrcalna – fotografija rezbarije v lesu španskega kiparja Coullauta Valere, ki je vzbujala dvom o izjavi Pellegrina Ernettija. Toda podobo Jezusa je umetnik izklesal iz lesa po navodilih španske nune, ki je bila mistikinja in je imela na svojem telesu Kristusove stigme. V viziji je prejela tudi podobe Kristusovega trpljenja. Leseni obraz, ki ga je izklesal umetnik, je bilo njeno videnje umirajočega Kristusa. In podobno naj bi prek kronovizorja videl tudi Ernetti.

Na svojih potovanjih skozi čas naj bi Ernetti tudi opazoval Jezusa Kristusa pri križanju in s kronovizorjem fotografiral njegovo vstajenje.

Pellegrino Ernetti je izjavil tudi, da si je prek kronovizorja v Rimu leta 169 pred našim štetjem ogledal predstavo izgubljene tragedije Tiest rimskega pesnika Kvinta Enija (239–169 pr. n. št.). Dr. Katherine Owen Eldred z univerze Princeton pa je našla indice, da je bil Ernettijev domnevni prepis ponaredek. Po anonimni izjavi njegove družine naj bi duhovnik tik pred smrtjo priznal, da je dramo napisal sam in da je podoba Jezusa Kristusa ponaredek. V isti sapi pa naj bi tudi poudaril, da stroj še vedno obstaja in deluje.

Vatikan obstoja stroja seveda ni komentiral. Če ta dejansko obstaja, bo javnost na uradni dokaz verjetno čakala stoletja.

USODA NAPRAVE

Ernetti je moral menda na koncu časovno napravo dati razstaviti na dele, da bi preprečil njeno zlorabo in ker »nam je papež Pij XII. (1876–1958) prepovedal objavo kakršnih koli podrobnosti o njej, ker je zelo nevarna. V celoti lahko zajame preteklost vsake osebe. Z njo ne bi moglo biti več nobenih skrivnosti, ne državnih, ne poslovnih, ne zasebnih. Vrata bi bila na stežaj odprta za najbolj grozljivo diktaturo, kar jih je svet kdaj videl. Končno smo se dogovorili, da naš stroj razstavimo.«

Zanimivo je, da je Vatikan leta 1988 izdal dekret, da bo vsak, ki bo uporabljal instrument s takšnimi lastnostmi, izobčen.

Leta 2017 je ameriški pisatelj in strokovnjak za časovna potovanja Alfred Lambremont Webre za časnik Daily Star povedal, da naj bi Vatikan v šestdesetih letih s CIO delil tajno tehnologijo potovanja skozi čas. Dejal je, da temelji na poznavanju kronovizorja, ki dejansko še obstaja. Webre je nadalje trdil, da je CIA, ki naj bi bila tajna služba jezuitskega reda, pozneje uporabila kronovizorje, da s prejetimi informacijami skuša oblikovati prihodnost za svoje interese in za vmešavanje v svetovne zadeve.

Devina Novak